Marica Gregorič Stepančič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp ref, drugi drobni popravki AWB
m izbris napačnega podatka: pod psevdonimom Mira je objavljala Mira Mokriška (Anica Žemlja)
Vrstica 25:
 
==Pisateljevanje==
Marica je s pisanjem začela že na učiteljišču, ko je v letih 1894 in 1895 v dunajski reviji ''Vesna'' objavila več kratkih [[članek|člankov]]. Tu jo je literarno spodbujal profesor [[Viktor Bežek]]. Najprej je pisala [[Pesništvo|pesmi]], [[Črtica (književnost)|črtice]], kratke igrice in zgodbe ter [[potopis]]e in jih objavljala v raznih [[časopis|listih]] (''[[Edinost (časnik)|Edinost]], [[Jutro (časnik)|Jutro]], [[Ljubljanski zvon]], Rdeči prapor, Zarja'' in [[Združene države Amerike|ameriški]] ''[[Glas svobode]]''), največ pa v ''Jadranki'', kjer je bila izdajateljica, [[Urednik|urednica]] in glavna sodelavka. V prvem obdobju njenega ustvarjanja je pisanje pesmi v ospredju. Pod različnimi psevdonimi (Mira, Ksenja, Vanda, Mara) je objavila okoli 25 pesmi. V tem obdobju je objavila tudi več člankov z različno tematiko (npr.: ''Spalnica za otroke in njihovo spanje'' ali ''O značaju in dobrem čtivu'' in vrsto drugih). Posebno mesto v njenem literarnem snovanju zavzema [[zgodovina|zgodovinska]] [[dramatika|drama]] v petih dejanjih ''Veronika Deseniška'', ki jo je Gregoričeva ponudila [[Slovenska matica|Slovenski matici]] pod naslovom ''Zagorski biser'', vendar je ta ni sprejela. Avtorica jo je nato ponudila [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskemu gledališču]] v Trstu, ki jo je odigralo 30. aprila 1911 že pod naslovom '' Veronika Deseniška''. Drama je literarno zgodovinsko brez posebne vrednosti, vendar pa je zanimiv slovenski literarni dokument o slovstvenih in političnih vplivih hrvaške književnosti na [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] ter o nekaterih motivnih inovacijah v literarni zasnovi [[Celjski grofje|Celjskih grofov]].<ref name ="Leksikon"/> [[Dramatika|dramo]] je objavila tudi v svojem glasilu ''Jadranka'', kjer je objavljala domoljubne pesmi in članke z narodno in zgodovinsko tematiko.
 
Kasneje je svoje politične članke, [[proza|prozo]] in [[poezija|poezijo]] objavljala v tržaškem slovenskem dnevniku ''Edinost''. Od leta 1912 je objavljala potopisne članke o svojih potovanjih v revijah ''Naša bodočnost'' ter ''Dom in svet''.
 
Leta 1915 je napisala Slovensko-italijansko slovnico za Italijane, ki pa je bila natisnjena šele leta 1936. Leta 1918 je v samozaložbi izdala tudi Italijansko-slovensko slovnico za Slovence. Izšle so naslednje: ''Istruzione pratica di linguea e gramatica slovena'' (Trst 1916), ''Corso di lingua slovena ad uso degli italiani'' (Trst 1922), ''Gramatica slovena'' (Trst 1936), ''Slovensko italijanska slovnica'' (Cleveland 1922), ''Italijanska slovnica'' (Ljubljana 1941). V rokopisu pa je ostala Slovensko francoska vadnica. Kasneje je kot publicistka in pisateljica sodelovala tudi z različnimi revijami in listi, v katerih je objavljala svoje članke in [[Prevod|prevajala]] iz [[Francoščina|francoščine]], italijanščine, [[Nemščina|nemščine]] in [[Ruščina|ruščine]], iz slednje predvsem dela [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškina]] in [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoja]]. Podpisovala se je z mnogo različnimi [[psevdonim]]i, med katerimi so znani ''Marica, Mara, Vanda, Mira, Škedenjka, Zagorka, Primorka, Ksenija, Rodoljubka, Tržačanka, Kraševka, Italska Slovenka, Vzgojiteljica, M. Stpč., Marja, Mihajlova, Mara in M. S. Gracijanova.''
Po njej je bila poimenovana osnovna šola pri Sv. Ani v Trstu.<ref name ="Leksikon"/>