Wikipedija

Sekvani: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
pravopis
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Maxima Sequanorum.jpg|thumb|310px|Izrez karte ''Galija'' iz Butlerjevega atlasa iz leta 1907, ki prikazuje delitev dioceze Galije v poznem rimskem obdobju;<ref name=Butler>S. Butler, E, Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London, New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija.</ref> na karti je v JurskemŠvicarski pogorjuJuri označena 17. rimska provinca ''Maxima Sequanorum'' – ''Velika Sekvanija'', naseljena s Sekvani in Helveti<ref name=Butler/>]]
 
{{multiple image| align = right | direction = horizontal | header = | header_align = left/right/center | footer = Sekvanska zlatnika iz 5.-1. stoletja pr. n. št.; zgodnji galski kovanci so se pogosto zgledovali po grških<ref>{{cite book |last=Boardman |first=John |title=The ''Diffusion of Classical Art in Antiquity'' |location=Princeton |publisher=Princeton University Press |year=1993 |id=ISBN 0691036802 |page=308 |authorlink= }}</ref>| footer_align = left | image1 =Sequani_coin_5th_to_1st_century_BCE.jpg| width1 = 150 | caption1 = | image2 =Sequani coin 5th to 1st century BCE 2nd.jpg| width2 = 153 | caption2 = }}
Vrstica 6:
[[Image:Map Gallia Tribes Towns.png|310 px|thumb|Karta Galije v 1. stoletju pr. n. št., ki prikazuje ozemlja keltskih plemen]]
 
'''Sekvani''' ([[latinščina|latinsko]]: Sequani), [[Galci|galsko]] ljudstvo, ki je bilo naseljeno v zgornjem porečju reke [[Saona|Saone]] (Arar), dolini [[Doubs (departma)|Doubs]] in [[JurskoŠvicarska pogorjeJura|JurskemŠvicarski pogorjuJuri]]. Njihovo ozemlje ustreza sedanji regiji [[Franche-Comté]] v vzhodni [[Francija|Franciji]] in delu [[Burgundija|Burgundije]].<ref name=Holmes>T. R. Holmes (1899), ''Caesar's Conquest of Gaul'', str. 483.</ref>
 
==Etimologija==
Vrstica 12:
 
==Geografija==
Ozemlje Sekvanov je mogoče določiti iz poročil antičnih piscev.<ref name=Smith/> Sekvane je od Helvetov na vzhodu ločevaloločevala JurskoŠvicarska pogorjeJura, ki je spadalospadala k Sekvaniji. K njej je spadal tudi ozek prehod med [[Rona|Rono]] in [[Ženeva|Ženevskim jezerom]].<ref>Cezar, ''[[De Bello Gallico]]'', 1.6.</ref> Sotočja [[Saona|Saone]] in Rone Sekvani niso zasedli, ker so tamkajšnje ozemlje Eduov stalno ropali Helveti.<ref>Cezar, ''De Bello Gallico'', 1.11.</ref> Južna meja Sekvanije je bila podaljšana črta grebena Jure proti zahodu do [[Mâcon]]a, Mâcon sam pa je pripadal Eduom.<ref>Cezar, ''De Bello Gallico'', 7.90.</ref> Strabon pravi, da Arar ločuje Sekvane od Eduov in Lingonov, kar pomeni, da so Sekvani prebivali samo na vzhodnem bregu Saone.<ref>Cezar, ''De Bello Gallico'', 4.1.11. </ref> Severovzhodni kot države je segal do [[Ren]]a.<ref>Cezar, ''De Bello Gallico'', 1.1. </ref>
 
==Zgodovina==
Vrstica 21:
Sekvani so se zato pritožili Cezarju, ki je leta 58 pr. n. št. pregnal germanskega poglavarja preko Rena, za kar so mu morali Sekvani predati vse, kar so dobili od Eduov. To jih je tako razkačilo, da so se leta 52 pr. n. št. pridružili [[Vercingetoriks]]ovi vstaji in bili skupaj z njim poraženi v [[bitka pri Aleziji|bitki pri Aleziji]]. Pod cesarjem [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]] je bilo okrožje, poznano kot Sekvanija, sestavni del Belgike. Po smrti cesarja [[Vitelij]]a leta 69 se Sekvani niso pridružili galskemu uporu proti Rimu na pobudo Gaja Julija Civilisa in Julija Sabina in celo pregnali Sabina, ki je vdrl na njihovo ozemlje. Tej zmagi je morda posvečen slavolok zmage v Vesontiu ([[Besançon]]), ki so ga zgradili Rimljani kot povračilo za njihove zasluge.<ref name=Holmes/>
 
[[Dioklecijan]] je k Sekvaniji priključil Helvetio in del Gornje Germanije (Germania Superior) in jo preimenoval v Veliko sekvansko provinco (Provincia Maxima Sequanorum). Vesontio je dobil položaj metropole (Metropolis civitas Vesontiensium). Petdeset let kasneje (leta 355) so Galijo preplavili barbari in oplenili Vesontio. Pod cesarjem [[Julijan Apostat|Julijanom]] je mesto pridobilo nekaj svojega prejšnjega pomena kot utrjeno mesto in je bilo zmožno odbiti napade [[Vandali|Vandalov]]. Kasneje, ko Rim ni bil več zmožen zaščititi prebivalcev Galije, so se Sekvani pridružili novoustanovljenemu [[Burgundsko kraljestvo|Burgundskem kraljestvu]].<ref name=Holmes/>
 
==Glavna naselja==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Sekvani«