Šalim-ahe: Razlika med redakcijama
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar | name = Šalim-ahe | title = Išši’ak Aššur | reign = okoli 1900 pr. n. št. | predecessor = ... |
(ni razlike)
|
Redakcija: 09:19, 8. marec 2021
Šalim-ahe ali Šalim-ahum je bil vladar mestne države Ašur, ki je vladal okoli leta 1900 pr. n. št. (kratka kronologija).[1]
| Šalim-ahe | |
|---|---|
| Išši’ak Aššur | |
| Vladanje | okoli 1900 pr. n. št. |
| Predhodnik | Puzur-Ašur I. |
| Naslednik | Ilu-šuma |
| Rojstvo | cca. 1950 pr. n. št. |
| Smrt | datum neznan |
| Oče | Puzur-Ašur I. |
V Seznamu asirskih kraljev je zapisan kot Šallim-aḫḫe (klinopisno šal-lim-PABMEŠ), kar pomeni "naj bodo bratje na varnem". Omenjen je med šestimi kralji, "katerih eponimi niso znani".[2] To pomeni, da dolžine njihovega vladanja niso znane. V njegovem edinem znanem napisu je omenjen kot sin kralja Puzur-Ašurja I. (dumu Puzu Assur).[3] Je najzgodnejši neodvisni vladar, dokazan na sodobnem napisu.[1] Nemški arheologi so med izkopavanji v Ašurju pod vodstvom Walterja Andraeja odkrili blok alabastra s skrbno vklesanim napisom v zrcalni arhaični asirski pisavi, ki je njegov edini sodobni napis. V njem pravi, da je bog Ašur od njega zahteval, da zgradi tempelj in v tempeljskem kompleksu "skladišče za sode s pivom".[4][5]
Vladal je v obdobju, ko so se novonastala asirska trgovska podjetja razvejala v Anatolijo in trgovala s tekstilom in kositrom iz Ašurja za srebro.[1] Nasledil ga je sin Ilu-šuma, kar je zapisano v njegovih napisih na zidakih iz apnenca.[6] Omenja se tudi v rodoslovju njegovega vnuka Erišume I.[7] in napisih Adad-nirarija I. in Šalmaneserja I.[8]
Šalim-ahe in njegovi nasledniki so se naslavljali išši 'ak Aššur (Ašurjev namestnik), pa tudi ensi.[9]
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 1,2 J.A. Brinkman (2001). "Assyria". V Bruce Manning Metzger, Michael David Coogan (ur.). The Oxford companion to the Bible. Oxford University Press. str. 63.
- ↑ K.R. Veenhof (2003). The Old Assyrian List of Year Eponyms from Karum Kanish and is Chronological Implications. Turkish Historical Society. str. 21.
- ↑ Albert Kirk Grayson (2002). Assyrian Rulers. Volume 1: 1114 – 859 BC. str. 14.
- ↑ Albert Kirk Grayson (1972). Assyrian Royal Inscriptions, Volume 1. Otto Harrassowitz. str. 6–7.
- ↑ Walter T. Farber (1991). "Šalim-aḫum Revisited". Annual Review of the Royal Inscriptions of Mesopotamia (ARRIM). 9: 13–15.
- ↑ Grayson (1972), str. 7-8.
- ↑ Grayson (1972), str. 12,15.
- ↑ Grayson (1972), str. 68, 91.
- ↑ Barbara Cifola (1995). Analysis of variants in the Assyrian royal titulary from the origins to Tiglath-Pileser III. Istituto universitario orientale. str. 8.