Staro asirsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

[[Denar]]ja takrat še niso iznašli, zato so asirski trgovci za trgovanje na debelo uporabljali [[zlato]], za trgovanje na drobno pa [[srebro]]. Za trgovanje se je uporabljala tudi kovina ''amutum'', ki je bila dragocenejša od zlata. Amutum je bilo verjetno malo pred tem odkrito [[železo]], ki je bilo štiridesetkrat dražje od srebra. Najpomembnejše anatolsko izvozno blago je bil [[baker]], v Anatolijo pa se je prodajalo predvsem [[kositer]] in oblačila.

 

[[Slika:Kültepe Höyüğü.jpg|thumb|250px|left|Pogled iz spodnjega mesta na sedanji tell]]

 

Kaneš se je gradil na ostankih iz prejšnjih obdobij. Arheologi so odkrili naselitvene plasti od prazgodovine do zgodnjega hetitskega obdobja. Kaneš, zgrajen na ruševinah velikega požara, je spet postal pomembno trgovsko središče, ki je cvetelo od okoli 1798 pr. n. št. do okoli 1740 pr. n. št. Trgovanje je potekalo pod nadzorom [[Išme-Dagan]]a (vladal okoli 1721 pr. n. št. – okoli 1681 pr. n. št.), ki je prevzel oblast v Asiriji, ko je njegov oče [[Šamši-Adad I.]] (vladal okoli 1754 pr. n. št. – okoli 1721 pr. n. št.) osvojil [[Ekallatum]] in Ašur. Kaneš je bil ponovno uničen v požaru, ki ga nekateri povezujejo požigu po padcu Ašurja, drugi pa bližnjim kraljem in [[Hamurabi]]ju [[Babilon]]skemu (vladal okoli 1696 pr. n. št. – okoli 1654 pr. n. št.)

 

Ankuva je bila starodavno [[Hati (Anatolija)|hatsko]] in [[Hetiti|hetitsko]] naselje v osrednji Anatoliji. S [[Hatuša|Hatušo]] in Katapo je bila eno glavnih mest, iz katerih so vladali hetitski kralji. Na potovanju iz Hatuše je kralj s spremstvom prvi dan prispel v Imralo, drugi dan v Hobigaso in tretji dan v Ankuvo. Ankuva se iz [[Etimologija|etimoloških]] razlogov povzuje z današnjo [[Ankara|Ankaro]], vendar bi lahko bila tudi eno od hetitskih naselij na južnem zavoju reke Kızılırmak. Ena od mogočih lokacij je arheološko najdišče [[Alişar Hüyük]] v bližini današnje vasi Alişar. Alişar Hüyük je bil naseljen v [[Bakrena doba|bakreni dobi]] (okoli 5000 pr. n. št.-okoli 3300 pr. n. št.) in nato v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (okoli 3300 pr. n. št.–okoli 1200 pr. n. št.). V njem so odkrili številne hetitske klinopisne tablice, pisane v kapadoški obliki starega asirskega [[klinopis]]a. Omemba Ankuve na teh tablicah je povzročila špekulacije, da je arheološko najdišče istovetno z Ankuvo, omenjeno v drugih hetitskih besedilih.

 

Približno dvanajst kilometrov severozahodno od Alişar Hüyüka je še eno pomembno arheološko najdišče, imenovano [[Alişar Hüyük#Çadır Höyük|Çadır Höyük]]. Izkopavanja v Çadır Höyüku so najdišče poskusno poistovetila s hetitskim mestom Zipalanda.<ref>''Site History Çadır Höyük Archaeological Project''. www.cadirhoyuk.com.</ref> Radiokarbonsko datiranje ostankov prvega znanega naselja v Çadır Höyüku je naselje umestilo v bakreno dobo (okoli 5000 pr. n. št. – okoli 3300 pr. n. št.). Najdišče je bilo naseljeno že pred tem, morda že v mlajši [[Kamena doba|kameni dobi]] okoli 5000 pr. n. št. Zdi se, da je Çadır Höyük cvetel v srednji bronasti dobi (okoli 2100 pr. n. št.–okoli 1550 pr. n. št.) in pozni bronasti dobi (okoli 1550 pr. n. št.–okoli 1200 pr. n. št.). Najdišče Alişar Hüyük je od leta 1927 to 1932 izkopavala skupina iz Orientalskega instituta Čikaga. Izkopavanja so se kot del Regionalnega projekta Alişar nadaljevala leta 1932 pod vodstvom Ronalda Gornyja, vendar je bila večina izkopavanj opravljena v bližnjem Çadır Höyüku.

 

{{glavni|Hatuša}}

Hatuša je bila v pozni bronasti dobi glavno mesto [[Hetitski imperij|Hetitskega cesarstva]]. Njene ruševine ležijo v bližini majhnega mesta Boğazkale v veliki okljuki reke Kızılırmak v osrednji Anatoliji. Hatuša je na vrhuncu obsegala 1,8 km² in imela notranje in zunanje mesto. Obe sta bili obdani z masivnim in še vedno vidnim obzidjem, zgrajenim med vladavino [[Šupiluliuma I.|Šupiluliume I.]] Notranje mesto je obsegalo približno 0,8 km². Imelo je [[Citadela|citadelo]] in veliko upravnih zgradb in templjev.