Staro asirsko cesarstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Pisava: slog |
→Pisava: religija |
||
Vrstica 182:
Dolžina repa prvih štirih klinov je bila odvisna od znaka oziroma besede. Kljukica ni imela repa.
Klin, nagnjen približno 45°, se v akadščini imenuje ''tenû''. Navpični klin se imenuje ''DIŠ''. Klin diagonalno nazdol se skladno s tem imenuje ''DIŠtenû''. Znaki z dodatnimi klini, se imenujejo ''gunû'' ali ''"gunifikacija"''. Znaki z dodatnimi kljukicami se imenujejo ''šešig''. Znaki z odstranjenim klinom ali več klini, se imenujejo ''nutillu''. V sklopu ''KAxGUR<sub>7</sub> (𒅬)'' je ''KA (𒅗)'' sumerska oznaka za sestavljenko in se pogosto pojavlja v ligaturah, ki obdajajo druge znake. ''
"Tipični" znaki so vsebovali pet do deset potez, zapletene ligature pa tudi več kot dvajset potez. Pri tem pogosto ni vedno jasno, ali je ligatura en sam znak ali sestavljenka dveh ali več znakov. Ligatura ''
Večina kasnejših priredb sumerskega klinopisa je ohranila vsaj nekaj vidikov sumerske pisave. Pisni akadski jezik je vseboval glasovne simbole iz sumerskega zlogovnega gradiva, skupaj z logogrami, ki so jih brali kot cele besede. Številni znaki v pisavi so bili večpomenski in so imeli tako zlogovni kot logografski pomen. Zapletenost sistema je podobna stari [[Japonščina|japonščini]], pisani s prilagojenimi [[Kitajske pismenke|kitajskimi pismenkami]]. Nekateri sinogrami so se uporabljali kot logogrami, drugi pa kot fonetični znaki.
Vrstica 191:
[[Hetitski klinopis]] je staroasirski klinopis, prirejen za potrebe [[Hetitščina|hetitskega jezika]]. Nastal je okoli leta 1800 pr. n. št. Ko se je asirski klinopis prirejal pisanju hetitščine, je bila pisavi dodana plast akadskega logotipskega črkovanja, zato izgovori mnogih hetitskih besed, ki so jih običajno napisali z logotipi, zdaj niso znani. Zapletenost sistema je spodbudila razvoj številnih poenostavljenih različic pisave. [[Staroperzijski klinopis]] se je pisal kot polabecednem slogu in uporabljal veliko manj potez kot asirski. Za pogosto ponavljajoče se besede, kot sta na primer "bog" in "kralj", je uporabljal tudi peščico logogramov.
===Religija===
Asirci so, tako kot ostala mezopotamska ljudstva, sledili starodavni mezopotamski religiji. V Starem asirskem cesarstvu je častno mesto zasedal bog [[Ašur]]. Drugi pomembni bogovi v staroasirskem panteonu so bili: [[Ištar]], [[Adad]], [[Sin]], [[Ninurta]], [[Nergal]] in [[Ninlil]].
====Božanstva====
=====Ašur=====
[[Slika:Wall relief depicting the God Ashur (Assur) from Nimrud..JPG|300px|thumb|Ašur na stenskem reliefu iz [[Nimrud]]a]]
Na čelu asirskega panteona mezopotamske religije je bil bog Ašur. Častili so ga predvsem v [[Gornja Mezopotamija|Gornji Mezopotamiji]], kjer je nastala Stara Asirija. Po njem imenovano mesto Ašur je nastalo okoli leta 2600 pr. n. št. in postalo glavno mesto Starega asirskega cesarstva.<ref>Karel van der Toorn, Bob Becking, Pieter Willem van der Horst. ''Dictionary of deities and demons in the Bible''. str. 108–109.</ref> V različnih obdobjih asirskih osvajanj, na primer [[Šamši-Adad I.|Šamši-Adada I.]] (vladal okoli1754 pr. n. št. – okoli 1721 pr. n. št.), je asirska cesarska propaganda razglašala prevlado Ašurja in izjavljala, da so osvojene narode njihovi bogovi zapustili.
Ašur prvotno ni imel družine, ko je kult prišel pod vpliv Spodnje Mezopotamije, pa je začel veljati za asirskega ekvivalenta [[Enlil]]a, glavnega boga [[Nipur]]ja, ki je bil od leta 2990 najpomembnejši bog panteona Spodnje Mezopotamije. Ko je [[Hamurabi|Hamurabi Babilonski]] (vladal okoli 1696 pr. n. št. – okoli 1654 pr. n. št.) ustanovil svoje Babilonsko cesarstvo, je Enlilovo mesto prevzel bog [[Marduk]]. V Gornji Mezopotamiji je Ašur okoli leta 1390 pr. n. št. prevzel Enlilovo ženo [[Ninlil]] in njuna sinova [[Ninurta|Ninurto]] in [[Zababa|Zababo]].
== Glej tudi ==
| |||