Limbuš: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
up, slog
Vrstica 25:
Samostojna župnija v Limbušu je nastala potem, ko je pogorela Magdalenska cerkev (v začetku 16. stoletja) in se je magdalenski župnik začasno preselil na območje tedanje Magdalenske podružnice v Limbušu. V obdobju med 1512 in 1524 je nastala župnija Sv. Jakoba Limbuš, ki je prvotno obsegala območje od Ruš do Zrkovcev, kasneje pa so na posameznih območjih nastajale samostojne župnije Ruše, Magdalena, Sv. Jožef in Brezje.
Leta 1820 je na območju Vrhovega dola, na kraju, ki se zdaj imenuje [http://meranovo.um.si/ Meranovo], posestvo kupil nadvojvoda [https://sl.wikipedia.org/wiki/Nadvojvoda_Janez_Habsbur%C5%A1ko[Janez Habsburško-Lotarin%C5%A1ki JanezLotarinški]], vnuk [https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Terezija [Marije Terezije]], in tu uredil vzorno vinogradništvo, zibelko sodobnega vinogradništva na območju tedanje Štajerske. Leta 1832 je v Hrastju ustanovil še prvo vinogradniško–sadjarsko šolo v tedanji deželi Štajerski. To je v bistvu začetek kmetijskega šolstva na našem območju in predhodnica mariborske srednje kmetijske šole in sedanje [http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/ [Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor]]. Meranovo je bilo po zasnovi nadvojvode Janeza primer socialnega odnosa do delavcev, saj je bilo vsako soboto opoldne izplačilo tedenskega zaslužka, ob praznikih pa darilo v obliki vina in moke. Nadvojvoda Janez je ustanovil tudi sklad za ostarele viničarje ter jih nagrajeval z denarjem in spominskimi darili na Jakobovo nedeljo, ženam viničarjev pa namenjal svilene rute. Nadvojvoda Janez je prav tako zaslužen za potek železnice od Gradca do Trsta skozi Maribor in s tem za razvoj Maribora, za izgradnjo ceste skozi Hudo luknjo na Koroškem in za popis narodnega blaga ter šeg in običajev po Sloveniji.
V dvajsetem stoletju so se v Limbuš priseljevali mariborski industrijalciindustrialisti, veleposestniki in oficirji, ki so bili v Limbušu in okolici poleg benediktincev in Meranovega tretji steber kmetijstva. Poleg teh ključnih lastnikov posestev v kraju je bilo še nekaj kmetov domačinov, ki so delovali v središču Limbuša, Laznici in Vrhovem Dolu. Bilo je tudi nekaj obrtnikov, dve trgovini in kar štiri gostilne, med njimi za Mariborčane in njihove nedeljske izlete posebej privlačna gostilna Julija Robiča.
V preteklosti so v Limbušu obstajale različne bratovščine (npr. vinogradniška bratovščina, ki je oskrbovala grozdni oltar v župnijski cerkvi), predhodnice kasnejšega društvenega povezovanja.
Vrstica 36:
Med svetovnima vojnama je v Limbušu nastalo Sokolsko društvo, bilo pa je tudi nekaj poskusov ustanovitve Orlov. Značilnost medvojnega obdobja je izrazito izraženo slovenstvo pri učiteljstvu, duhovništvu in pomembnih krajevnih veljakih. {{citation needed}}
 
Limbuš ima dolgoletno šolsko tradicijo, saj prvi viri o organiziranem osnovnem šolstvu izhajajo iz druge polovice 18. stoletja. Danes je v [http://www.oslimbus.si Osnovni šoli Rada Robiča v Limbušu] pouk organiziran v modernih prostorih ter obsega devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Ob šoli se nahaja še vrtec in otroške jasli.
V drugi svetovni vojni je bil v Limbušu že 30. maja 1941 ustanovni odbor Osvobodilne fronte in skozi vso vojno izrazita podpora narodnoosvobodilni borbi. Vojnih žrtev na strani podpore NOB je bilo 24. Večje število moških pa je bilo vpoklicanih v nemško vojsko in mnogi so padli daleč od domovine. Koliko natančno, ni raziskano.
Vrstica 48:
V kraju še danes nastajajo novi individualni stanovanjski objekti ter novi zaselki, s tem pa se iz leta v leto povečuje tudi število prebivalcev.
 
V Limbušu se ponovno prebuja tudi ljubiteljska kultura, ki je po svojih aktivnostih na tem območju znana že več kot pol stoletja. Ljubiteljska kultura v Limbušu in Pekrah je znana predvsem po svojih gledaliških predstavah, na katerih ljubiteljski igralci in entuziasti uprizorijo marsikatero domačo in tujo igro.[http://www.pekre-limbus.si/]
 
==Sklici in opombe==