[[Slika:1997NeutronStar.jpg|thumb|200px|Prvo neposredno opazovanje nevtronske zvezde v [[vidni spekter|vidnem spektru]]. Nevtronska zvezda je [[RX J1856.5-3754]].|alt=]]
'''Nevtrónska zvézda''' je strnjeno jedro prejšnje ogromne zvezde, ki je imela maso med 8 in 19 [[Solarna masa|solarnimi masami]].<ref>{{Navedi revijo|last=Heger|first=A.|last2=Fryer|first2=C. L.|last3=Woosley|first3=S. E.|last4=Langer|first4=N.|last5=Hartmann|first5=D. H.|date=2003-07|title=How Massive Single Stars End their Life|url=http://arxiv.org/abs/astro-ph/0212469|magazine=The Astrophysical Journal|volume=591|issue=1|pages=288–300|doi=10.1086/375341|issn=0004-637X}}</ref> Imenuje se tudi [[degenerirana zvezda]]. Nevtronske zvezde so najgostejše in najmanjše zvezde (čev primeru, da ne štejemo hipotetičnih "kvark zvezd" in "čudnih kvark zvezd"). Imajo premer velik okolipribližno 20 km in maso, ki je manjšomanjša od približno 2.16 solarnih mas (kakšnev nevtronskeredkih zvezde so lahkoprimerih tudi 3.0 solarne mase ali več).<ref>{{Navedi revijo|last=Oppenheimer|first=J. R.|last2=Volkoff|first2=G. M.|date=1939-02-15|title=On Massive Neutron Cores|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRev.55.374|magazine=Physical Review|volume=55|issue=4|pages=374–381|doi=10.1103/PhysRev.55.374}}</ref> Ustvarijo se od [[supernova]] eksplozije ogromne zvezde v kombinaciji z gravitacijskim sesedanjem,. kiTo "stisne" jedro prejšnje zvezde prekos beletako pritlikavkesilo, vda tose od[[Elektron|elektroni]] atomskegain jedra[[Proton|protoni]] spojijo v [[Nevtron|nevtrone]]. ČeOstane nam jedro s tako veliko gostoto, da če bi vzeli čajno žličko nevtronske zvezde (1 cm'''<sup>3</sup>'''), bi ta tehtala približno milijardo ton. NeNevtronske sesedejozvezde se ne sesedejo v [[Črna luknja|črne luknje]] zaradi premajhne gostote, katera je vzrok [[Paulijevo izključitveno načelo|Paulijevega izključitvenega načela]], ki pravi, da dva [[Fermion|fermiona]] ne moreta biti v enakem [[Kvantno stanje|kvantnem stanju]]. To panam pomenipove, da če vzamemo delec (npr. [[elektron]]) in ga damo v določen prostor, bo imel niz različnih lastnosti, če pa hočemo dodati še en elektron v ta prostor, bo moral imeti drugačendrugačno energetskienergetsko levelstopnjo, [[spin]] ali pa moremora zavzemati drugo pozicijo v prostoru. Nevtronska zvezda je sestavljena večino iz [[Nevtron|nevtronov]], kije pa nastanejo tako, da se [[Proton|protoni]] in elektroni "stalijo" skupaj. Sestavljena je tudi iz samihmalo protonov, elektronov in verjetno tudi iz železovih jeder. Če začnemo na površju nevtronske zvezde in gremo proti notranjosti bomo videli, da je manj in manj protonov ter elektronov in več ter več nevtronov, saj se tudi nevtroni obnašajo kot individualni fermioni, kar pomeni, da enaka načela delujejo tudi za njih. Torej, če imamo dva nevtrona in hočeta oba imeti enako kvantno stanje morata spremeniti vsaj en dejavnik (npr. na začetku spremenita spin), ampak, če še dodajamo nevtrone morajo spremeniti energijskienergijsko levelstopnjo ali paoziroma pozicijo, saj je spin lahko samo v dveh smereh. KerZaradi ni velikomalo prostora v nevtronski zvezdi in jenjene ekstremnogostote gostale-te ponavadipo navadi spremenijo energetskienergetsko levelstopnjo. Ker nevtroniNevtroni lahko vzdržijo ogromno sile (v tem primeru silo tlaka, ki je lahko veliko večja, kot jo najdemo kjer koli v nevtronski zvezdi), lahko pa tudi spremenijo tudi energijskienergijsko levelstopnjo. SilaIzvor pasile prihajaje odiz notranjega tlaka nevtrona, ki nastane z močno silo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.if.ufrgs.br/hadrons/reisenegger1.pdf|title=ORIGIN AND EVOLUTION OF
NEUTRON STAR MAGNETIC FIELDS|date=2003|publisher=Universidade Federal do Rio Grande do Sul|last=REISENEGGER|first=A.}}</ref>
Poleg neznanske [[gostota|gostote]] imajo nevtronske zvezde še dve posebnosti: zelo hitro se [[vrtenje|vrtijo]] okrog svoje [[os vrtenja|osi]] in obdaja jih močno [[magnetno polje]].
VerjetnoMišljeno je, da se skoraj vse nevtronske zvezde vrtijo, a ko pa se začnejo krčiti, se njihovo [[gibanje]] neznansko [[pospešek|pospeši]]. Lahko se zavrtijo tudi več stokrattisočkrat na sekundo. Na primer, PSRJ1748-2446ad se vrti s približno hitrostjo 252.000.000 km/h. To je 23% hitrosti svetlobe in zaradi tega ima bolj jajčasto obliko kot pa tradicionalna zvezda. Take objekteObjekte s tako hitrostjo vrtenja imenujemo [[Pulzar|pulzarji]], ker oddajajo močen radijski signal.<ref>{{Navedi splet|title=6 Pulsars‣ Essential Radio Astronomy|url=https://www.cv.nrao.edu/~sransom/web/Ch6.html|website=www.cv.nrao.edu|accessdate=2021-03-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neutron Stars, Pulsars, and Magnetars - Introduction|url=https://imagine.gsfc.nasa.gov/science/objects/neutron_stars1.html|website=imagine.gsfc.nasa.gov|accessdate=2021-03-02}}</ref>
Magnetno polje je približno bilijonkratneznatno močnejše od zemljinegaZemljinega, kar pa upogne atome, ki vstopajo v njegov vpliv.
Ima zelo tanko atmosfero vroče plazme, ki je približno 10cm10 cm visoka.
Površina je zelo ravna, z največjimi nepravilnostmi do 5 mm. Površinska temperatura imaje približno milijon [[Kelvin|kelvinov]].<ref>{{Navedi splet|title=neutron star {{!}} Definition, Size, Density, Temperature, & Facts|url=https://www.britannica.com/science/neutron-star|website=Encyclopedia Britannica|accessdate=2021-03-02|language=en}}</ref>
Skorja je zelo trda in je najverjetneje narejena iz mreže železovih jeder, kjer se elektroni pretakajo skozi. Bolj se bližamo jedru, več je nevtronov in manj protonov ter elektronov. Ne vemo kakšna so jedra nevtronskih zvezd ampak mislimo, da so super tekoča nevtronska degenerirana snov ali pa kvarkova gluonska plazma.
|