Zgodovina železnice v Sloveniji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 90:
Zaradi pozitivnih učinkov, ki so se pokazali po izgradnji proge Celje - Velenje, so oživela prizadevanja za izgradnjo proge Velenje - Dravograd. V oktobru 1893 so opravili revizijo načrtov, ki jih je izdelal že [[Mihael Vošnjak]]. Gradnjo proge je Ministrstvo za železnice uzakonilo 21. julija 1894, sama gradnja pa se je začela spomladi 1898. Gradnja je potekala po načrtih in je bila zaključena decembra 1899. Dne 18. decembra 1899 je potekal inšpekcijski pregled proge, uradna otvoritev proge pa je bila 20. decembra 1899 brez posebnih slovesnosti.
 
Proga je bila dolga 36 kilometrov, v prvem delu je potekala ob zgornjem toku reke Pake, za postajo Gornji Dolič pa je zapustila dolino reke Pake in se vzpela do postaje Mislinja, kejr je dosegla svojo najvišjo točko z nadmosrko višino 589 m. V prvem delu je na progi večje število večinoma jeklenih mostov, precej znana sta bila kamniti most čez ustje podzemske jame [[Huda luknja]] in viadukt [[Gornji doličDolič]]. V prvem delu je proga potekala skozi več predorov (Paka I, Paka II, Huda luknja, Gornji Dolič, Mislinja). V drugem delu od Mislinje mimo Slovenj Gradca do Dravograda je bila gradnja lažja, saj je dolina, po kateri poteka, širša.
 
Po izgradnji proge jo je upravljala družba Južne železnice, ki pa je še naprej dajala prednost svoji progi Dravograd - Maribor - Celje. Zato so progo 1. januarja 1904 prevzele Avstrijske državne železnice (kkStB).