Zgodovina železnice v Sloveniji: Razlika med redakcijama

Gradnjo odseka Grosuplje-Novo mesto so pričeli 29. septembra 1892 v [[Železniška postaja Novo mesto|Novem mestu]]. 7. aprila [[1894]] je iz Ljubljane v Novo mesto pripeljal komisijski vlak, čemur je 1. junija istega leta sledila svečana otvoritev proge. Skupaj z 21,4 km dolgim odsekom Ljubljana-Grosuplje je proga dolga 75 km. Ob že omenjenih predorih Šmarje I in II na odseku Ljubljana-Grosuplje ima proga še dva [[predor]]a: 442,7 m dolg predor ''Peščenik'' med postajama Grosuplje in [[Železniška postaja Višnja Gora|Višnja Gora]] ter 451,9 m dolg predor Sveta Ana med postajama [[Železniška postaja Trebnje|Trebnje]] in [[Železniška postaja Mirna Peč|Mirna Peč]], ter 161,8 m dolg [[viadukt Žalna]] pred postajo Višnja Gora. Proga je pridobila na pomenu leta [[1914]] z izgradnjo proge Novo mesto-Metlika-Karlovec, kjer se je navezala na progo Zagreb-Reka. Več objektov na progi je bilo med drugo svetovno vojno porušenih ali močno poškodovanih. Za promet je bila znova usposobljena leta [[1945]], dokončno pa je bila proga obnovljena šele v [[1950.]] letih.

 

 

===Proga Brezovica—Vrhnika (1899)===