Kolonialna arhitektura v Latinski Ameriki: Razlika med redakcijama

'''Kolonialna arhitektura nav področjuLatinski Latinske AmerikeAmeriki''' se nanaša na obdobje po [[Krištof Kolumb|Kolumbovem]] odkritju novega[[Novi kontinentasvet|nove celine]] leta 1492. pa vse do osamosvojitve kolonialnih držav v XIX19. stoletju. Evropski in španski arhitektonskiarhitekturni modeli so se prenašajoprenašali nav noviNovi kontinentsvet,  odpirajoodprle so se delavnice v katerih so se izučevaliučili tako kolonizatorji kot lokalno prebivalstvo. To isto lokalno prebivalstvo je uvedlo stilskeslogovne spremembe z uvajanjem novih tehnik gradnje, novih materialov, kot so različna lepila, barve in kamnikamen. Evropski modeli in tehnike so se obdržali kot norma katoliške cerkve, kateri jekatere primarni cilj bila evangelizacija ameriških Indijancev. [[Rimskokatoliška cerkev|KKatoliška cerkev]]<nowiki/>atoliška cerkev je bila v tem obdobju bila glavni pokrovitelj  razvoja arhitekture in umetnosti. Iz tega razloga v arhitekturi dominira cerkveno graditeljstvo. Objekti civilneposvetne arhitekture so v manjšini, vendar so se do današnjega dne ohranile reprezentativne stavbe civilneposvetne kolonialne arhitekture. Mešanica evropske in indijanske kulture omogočila je omogočila bogat sinkretizem različnih stilovslogov in obdobij.

[[File:Santamatonan.JPG|thumb|Primer stilasloga chirrugueresco[[Churriguerizem|churrigueresco]] prinesenegavpeljanega iz Španije in razvitega na področju današnje Mehike - baročna cerkev Santa Maria de Tonantzitla]]

Na začetku kolonialnega obdobja so bile cerkve in samostanesamostani, ki so jih zgradili redovniki, bili podobni trdnjavam[[trdnjava]]m. Njihova dekoracija se je  ujemala s tendencam obdobja. Potrebno je naglasiti, da prvi [[misijonar]]<nowiki/>ji niso bili ne arhitekti ne inženirji, vendar so kljub temu s svojim amaterskim znanjem izgradilizgradili veličastna poslopja. Na stavbah so vidni vplivi španske srednjeveške in mavrske arhitekture, gotike in renesanse,  ki se združujejo s posebnostmi vsakega posameznega reda.

Rojevanje nove hispanoameriške civilizacije je potekalo paralelno z razvojem evropskih kulturno-umetniških obdobij. Uporaba novih tehnik gradnje, novih materialov, mešanica gotskega, renesančnega in baročnega stilasloga z elementi indijanske kulture ter prilagoditev na etnične in geografske razmere so  imeli za posledico  edinstven arhitektonskiarhitekturni stilslog. Iz teh razlogov  so stavbe čistega stilasloga, kot je katedralastolnica Svetega Dominika (Santo Domingo) in določene civilneposvetne stavbe, kot je Palače Diega Kolumba (Diego Colón) v Dominikanski Republiki, zelo redki in osamljeni primeri.

[[File:Cathedral Santo Domingo.JPG|thumb|KatedralaStolnica Santo Domingo (Dominikanska Republika)]]

Samostani cerkvenih redov, posebej frančiškanov in avguštincev, ki so bili zgrajeni pred letom 1570., imajo značilnosti gotskega stilasloga. [[Renesansa]] se uvaja v treh etapah: v prvi se meša s  gotskim stilomslogom, potem pa se pojavljajo še značilnosti pleterskega[[plateresco|pletersknega]] stilasloga. V zadnji fazi se zaznavajo geometrični ornamenti. [[Barok]] je v Latinski Ameriki predvsem dekorativne narave. V Mehiki in Peruju je ta zvrst kolonialnega baroka doživela svoj arhitektonski vrhunec. Za Mehiko je posebej značilna uporaba poklikromnihbarvnih dekoracij, tako imenovani churriguresco''churrigueresco'' stilslog prinesenuveden iz Španije. [[Neoklasicizem|Neoklasiciz]]<nowiki/>em prinaša povratek v antiko in mnogo antičnih elementov na stavbah. Korintski stebri s klasičnim zatrepnim trikotnikom ([[timpantimpanon (arhitektura)|timpanonom]]om) ali zaobljenim dvodelnim [[zatrepomzatrep]]om prispevajo k monumentalnosti tega stilasloga, ki ga najdemo v [[Gvatemala|Gvatemali]], Urugvaju[[Urugvaj]]u ali Peruju[[Peru]]ju.

Za ta strogi red misijonarjev so značilni masivni leseni stropi ter  atriji[[atrij]]i skromne velikosti z minimalno dekoracijo. V XVI16. stoletju so frančiškani izgradili več kot štirideset poslopij. Najbolj znani primer frančiškanske arhitekture na področju Latinske Amerike je samostan v Tapeaci, ki je podoben trdnjavi. Sledijo samostani v Talamanalcu, Huejotzingu, Calpánu in Atlixcu.

[[File:FacadeChurchSMAHuejotzingo.JPG|thumb|left|Fasada samostana v Huejotzingou]]

Dominikanci v Latinsko Ameriko prinašajo stabilen in monumentalen bazilikalni[[bazilika (zgradba)|bazilika]]lni tip stavb. Frančiškane in  Avguštinceavguštince so skušali prekositi v gradnji kolosalnih samostanov v Tepotztlánu, [[Oaxaca de Juárez|Oaxaci]] in Yanhuitlánu. Pričeli so z uporabo longitudinalnega križnega tlorisa, ki je pri njihovih stavbah dominanten, kot je vidno primeru cerkve v Oaxatepecu s karakterističnimikarakterističnim pahljačastim stropom in koničastimi loki.

==== [[Avguštinci]] ====

Svojo tendenco za lepim in dekorativnim avgištinci[[avguštinci]] prenašajo na razkošne stenske črno-bele freske. IzgradiliZgradili so obilno okrašena, kolosalna poslopja, na katerih je viden prehod iz gotskega v  baročni stilslog. Od približno dvajset avguštinskih cerkva in samostanov, najpomembnejši so sledeči samostani:najpomembnejši v Acolmánu, Actopanu, Cuitzeu y Yuririi.

[[File:Templo y Antiguo Convento de San Agustín Acolman.jpg|thumb|Samostan in cerkev v AcolmanuAcolmánu]]

Odprte kapelice nahajajo se nahajajo z notranje strani atrija ali pa povezujejo s samostanom, na mestih, na katerih se odvijajo cerkveni ritualiobredi. Odprta kapelica je naziv za arhitektonsko rešitev misionarjevmisijonarjev v XVI16. stoletju na področju Vicekraljevinepodkraljevine Nova Španija. Imele so funkcijo zunanjega prezbiterija[[prezbiterij]]a. S tem se je nadaljevale indijanska tradicija izvajanja obredov na odprtem, spredi velikih templjev, s čimčimer se je v veliki meri olajšana evangelizacija prebivalstva.

Zaprte kapelice so skoraj na vsakem korakkoraku. Imele so več namenov, vendar se najpogosteje omenja sledeča uporaba: uporabljale so se kot postaje nav procesijah, v njihovi notranjosti se je pogosto odvila kratka ceremonija in se bi potem se nadaljevalo s procesijo.

=== KatedalaMetropolitanska vstolnica Ciudad de MéxicoMexico ===

== CivilnaPosvetna arhitektura ==

V civilniposvetni arhitekturi največ se izpostavljajo meščanske palače, grajene skorajda brez variacij: notranje štirikotno dvorišče obkroženo s štiri nadkritez galerijegalerijo. Na stavbah iz XVI16. stoletja je viden je srednjeveški vpliv, čeprav je že takrat precej prepleten z renesančnimi elementi. Fasade na ulicah so razkošne, kar odseva bogastvo njihovih lastnikov. Primeri takšnega tipa meščanskih palač so med ostalimi: hiša Mazariegas ([[San CristobalCristóbal de las Casas]], država Chiapas, MeksikoMehika), meščanaskameščanska palača mesta Cuernavaca (zvezna država [[Morelos]], MeksikoMehika) in palača Montejo (Mérida, poluotok[[Jukatan Yucatán,(polotok)|polotok MéksikoJukatan]]).

Hiše navadnih ljudi so predvsem enostavne in funkcionalne. Njihova fasade niso obilnozelo okrašene, kot je to vidno na primeru meščanskih hiš, pri katerih dominira mavrski stilslog okraševanja . Za njihovo gradnjo seso uporabljajouporabljali materialimateriale kot je les, trstika, glina in zidne ograje, ki so se uporabljale za izdelavo ornamentov na fasadah. Osnovne funkcije takšnega tipa stavb so zaščita odpred soncasoncem in dežjadežjem.

Palača Cortés je zgodovinski spomenik mesta Cuernavaca (Mehika).Izgrajena Zgrajena je bila po naročilu Hernána Kolumba, sina Krištofa Kolumba,  v prvih letih po osvojitvi Mehike. Služila mu je kot rezidenca pona povratku iz Ciudad de México. Danes je upravna stavba muzeja Cuernavaca. Gradnja se je začela 1526., kar pomeni, da je palača ena od najstarejših kolonialnih stavb v Mehiki. IzgrajenaZgrajena je bila na ruševinah obrednega mesta Tlalocayacalli, ki se je v predkolumbovskih časih uporabljalo kot oltar prinašanja žrtev starešinistarešin Tlahuica, kar je prispevalo k zadrževanju pomembnosti položaja palače. Palača je tekom časa imela različne funkcije. Na začetku je bila rezidenca Hernána Kolumba in njegove žene Juane Zúñige. Od 1774. do 1821. je služila kot zapor. TekomLeta 1855. je bila sediščesedež začasne republike Juana N. Álvareza, ki je bil nasprotnik [[Antonio López de Santa Anna|Santa Ane]]. Od 1864. do 1866. je bila je službeno sediščesedež avstrijskega nadvojvode [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] Že 1872., po restavraciji republike, je palača gostila vlado nedavno izvoljenega Moralesa.

Palačo so izgradilizgradili osvajalci polotoka Jukatan, člani družine Montejo. Služila jim je kot družinska rezidenca v zgodovinskem središču mesta Mérida. Poslopje je danes ohranjeno v izvirni obliki. Manjši popravki na stavbi so zanemarljivi. Danes palača deluje vkot službi HišeHiša kulture in muzejamuzej Casa Montejo. EdiniJe jeedini izvirno ohranjeni primer renesančne civilneposvetne palače v Mehiki.