Linux: Razlika med redakcijama

Aprila leta [[1991]] je takrat 21-letni [[študent]] [[računalništvo|računalništva]] [[Linus Torvalds]] iz [[Helsinki|Helsinkov]], pripadnik [[Švedi|švedske]] [[manjšina|manjšine]] na [[Finska|Finskem]], začel pisati (najprej kot hobi) [[Minix]]u podoben operacijski sistem. [[25. avgust]]a 1991 je v novičarski skupini ''comp.os.minix'' najavil svojo namero, sredi septembra (sodeč po datumih izvornih datotek [[17. september|17. septembra]]) pa je na [[internet]]u objavil prvo različico operacijskega sistema, ki so ga po njem poimenovali Linux. Takoj so mu priskočili na pomoč številni zanesenjaki z vsega sveta in operacijski sistem je postajal iz dneva v dan zmogljivejši in bolj priljubljen. Različica 1.0.0 je izšla leta [[1994]], pomemben mejnik predstavlja leto [[1996]], ko naj bi z različico 2.0.0, Linux postal primeren tudi za običajne uporabnike, ne le za poznavalce (v žargonu »geekigeeke«). Takrat je Linus tudi zaščitil blagovno znamko ''Linux''. Danes je aktualna različica 35.0. Do sedaj je bil Linux bolj ali manj uspešno prenesen na več ali manj vse obstoječe računalniške [[arhitektura računalnika|arhitekture]] (»od zapestne ure do velikih superračunalnikov«), njegova priljubljenost še kar narašča, skorajda vsako podjetje, ki na področju informacijske tehnologije kaj pomeni, ga jemlje zelo resno.

Do imena Unix so upravičeni samo operacijski sistemi, ki so kakorkoli povezani s prvotnim [[AT&T]]-jevim [[Unix]]om iz začetka 70. let 20. stoletja. Za Linux to ne velja, ker ga je Linus napisal od začetka, zato je to samo Unixu ''podoben'' operacijski sistem. Leta 2007 je precej prahu dvignila obtožba podjetja [[Santa Cruz Operation|SCO]] (naslednica materialnih pravic Unixa), da je [[IBM]] v [[jedro (računalništvo)|jedro]] nezakonito dodal dele izvorne kode Unixa, vendar je podjetje tožbo izgubilo <ref>http://www.monitor.si/novica/sco-je-izgubil/</ref>.

Linux je pravzaprav samo jedro operacijskega sistema, ski katerimkončnemu uporabniku ne moremoponuja početiuporabniškega praktičnovmesnika ničesarali lupine, temveč skrbi večinoma zgolj za povezovanje programske opreme s strojno. UporabenLinux postane uporaben šele z dodatkom številnih orodij. Večina orodij, ki so jih dodali Linuxu, je nastala v okviru projekta GNU, zato so se pojavile zahteve, da naj se skupek jedra in omenjenih orodij imenuje GNU/Linux. Še zlasti glasen pri teh zahtevah je sloviti [[Richard Matthew Stallman]], ustanovitelj projekta [[GNU]] in [[FSF]] (Free Software Foundation) ter avtor dovoljenja [[GPL]].

Pobrati razno programje z različnih strežnikov ter iz njega postaviti delujoč sistem je zamuden in vse prej kot enostaven opravek, Tisti, ki jih to zanima, si lahko ogledajo stran [[LFS|Linux From Scratch]], za ostale pa so posamezniki in podjetja pripravili distribucije, ki na enem mestu vsebujejo potrebno programsko opremo skupaj s programi za čim lažjo namestitev. Distribucije se razlikujejo po priloženi programski opremi, programih za namestitev, podprtih arhitekturah, cenovni politiki (nekatere so prosto dostopne, nekatere pa plačljive, kjer lahko cena vključuje tehnično podporo, priložene priročnike, priložene plačljive programe itd.) . Za zahtevnejše uporabnike so primerne distribucije [[Debian]], [[Slackware]] ali [[Gentoo]], manj vešči uporabniki pa raje izberejo [[CentOS]], [[SUSE Linux|OpenSUSE]] ali [[Mandriva|MandrivoUbuntu]], ki temelji na distribuciji [[Debian]], do nedavnega je bil zelo priljubljen tudi [[Red Hat Enterprise Linux|Red Hat]], ki pa se je popolnoma usmeril v poslovne vode, njegovo tradicijo pa nadaljuje projekt [[Fedora Core|Fedora]]. V zadnjem času pridobivata na priljubljenosti tudi distribuciji [[Gentoo]], ki se zgleduje po v skupnosti [[BSD]] priljubljenem sistemu ports in [[Ubuntu]], ki temelji na distribuciji [[Debian]].

Poleg [[varnost]]i in zanesljivosti je odločilen razlog postala zmogljivost:; pri delu in mrežnih oziroma modemskih povezavah v splet. [[Sistemski administrator]]ji Linux še posebej cenijo zaradi enostavnosti administriranjanadzora sistemanad sistemom in manjše možnosti povzročitve nepopravljive škode. Uporaba vmesnika se ne spreminja bistveno, z izjemo lepotnih popravkov. To pomeni, da lahko uporabnik prvih distribucij Linuxa brez večjih težav preide na novejšo. Linux za delovanje vseh perifernih enot ([[zvočna kartica]], [[video kartica]], [[modem]] itd.) sploh ne potrebuje grafičnega vmesnika, temveč mu zadošča tudi konzolni. Linux v nasprotju z MS Windows dejansko omogoča delo več uporabnikom hkrati.

Po drugi strani pa drži, da je do uporabnika bolj neodpustljiv kot MS Windows in ne uživa podpore proizvajalcev programske opreme v tolikšni meri, prav zaradi tega pa na njem ne delujejo nekatere profesionalne aplikacije. Toda veliko aplikacij je možno uspešno nadomestiti z odprtokodnimi alternativami za Linux. NaprimerNa primer [[GIMP]], ki je nadomestek za [[Adobe Photoshop]], ali pa [[LibreOffice]], ki je nadomestek za [[Microsoft Office]]. Nekatere programe, ki so bili ustvarjeni za MS Windows, je mogoče zagnati s pomočjo orodja [[Wine]].

Leta [[1996]], je Torvalds ob izidu različice 2.0.0, jena Torvalds obLinux nekie-poštni priložnostiseznam izjavilnapisal, da so mu všeč pingvini,; tako je bila za maskoto Linuxa kmalu bila izbrana podoba sedečega [[pingvini|pingvina]] z imenom [[Tux]], ki ga je naredil [[Larry Ewing]].