Salomonovi otoki: Razlika med redakcijama

| leader_name2 = David Vunagi

| leader_name3 = [[Manasseh Sogavare]]

'''Salomonovi otoki''' so suverena država<ref [8]name=eb>{{cite web | title=Solomon Islands | website=[9[Encyclopedia Britannica]] | url=https://www.britannica.com/place/Solomon-Islands | access-date=12 January 2021}}</ref><ref name=dc>{{cite web | title=Definition of Solomon Islands | website=Dictionary.com | date=20 June 2019 | url=https://www.dictionary.com/browse/solomon-islands#:~:text=(used%20with%20a%20singular%20verb,(29%2C676%20sq. | access-date=12 January 2021}}</ref>, ki jo sestavlja šest glavnih otokov in več kot 900 manjših otokov v [[Oceanija|Oceaniji]], vzhodno od [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanske Nove Gvineje]] in severozahodno od [[Vanuatu]]a. Ima površino 28.400 kvadratnih kilometrov in 652.858 prebivalcev.<ref>{{Cite [10]web|title=Population, total - Solomon Islands {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTL?locations=SB|website=data.worldbank.org|access-date=2020-05-01}}</ref> Glavno mesto Honiara je na otoku Guadalcanal. Država je svoje ime dobila po Salomonovem otočju, ki je zbirka melanezijskih otokov, ki vključuje tudi Severno Salomonovo otočje (del Papuanske Nove Gvineje), izključuje pa oddaljene otoke, kot so otoki Santa Cruz ter Rennell in Bellona.

Otočje je bilo naseljeno že med 30.000 in 28.800 pred sedanjostjo, poznejši valovi migrantov, zlasti Lapiti, pa so mešali in ustvarjali sodobno avtohtono prebivalstvo Salomonovega otočja. Leta 1568 jih je kot prvi Evropejec obiskal španski mornar Álvaro de Mendaña, ki jih je poimenoval ''Islas Salomón''.<ref [11]name="Princeton University Library">{{cite web |url=http://libweb5.princeton.edu/visual_materials/maps/websites/pacific/mendana-queiros/mendana-queiros.html |title=Alvaro de Mendaña de Neira, 1542?–1595 |publisher=Princeton University Library |access-date=8 February 2013}}</ref> Mendaña se je vrnil desetletja pozneje, leta 1595, druga španska odprava, ki jo je vodil portugalski mornar Pedro Fernandes de Queirós, je otočje obiskala leta 1606. Britanija je opredelila območje zanimanja za arhipelag Salomonovega otočja junija 1893, ko je kapitan Gibson R. N. iz HMS ''Curacoa'', južne otoke razglasil za [[britanski protektorat]].<ref [12]name="BRL6">{{cite book |last1= Lawrence |first1= David Russell |title=The Naturalist and his "Beautiful Islands": Charles Morris Woodford in the Western Pacific |date=October 2014 |publisher=ANU Press |isbn=9781925022032 |chapter=Chapter 6 The British Solomon Islands Protectorate: Colonialism without capital |chapter-url= http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/p298111/pdf/ch063.pdf}}</ref><ref>''Commonwealth and Colonial Law'' by Kenneth Roberts-Wray, London, Stevens, 1966. P. 897</ref> [13] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili v kampanji na Salomonovem otočju (1942–1945) hudi boji med Združenimi državami Amerike, državami Commonwealtha in Japonskim cesarstvom, vključno z [[bitka pri Guadalcanalu|bitko pri Guadalcanalu]].