Džamija v Ljubljani: Razlika med redakcijama

* Prve dejavnosti proti gradnji džamije so potekale že leta 1970, toda večjo medijsko pozornost je projekt doživel šele leta 2001, ko je bil imenovan prvi [[mufti Slovenije]], [[Osman Đogić]], ki se je zavzel za gradnjo. Leta 2003 je [[Agencija za okolje Republike Slovenije]] izdala pozitivno odločbo za gradnjo džamije na predlaganem področju, kljub temu, da je to [[poplavno območje]]. Temu je sledila politična akcija proti gradnji džamije, ki je privedla do zahteve po [[referendum]]u v decembru 2003. Nasprotniki džamije so zbrali dovolj glasov za razpis referenduma, ki pa ni potem bil razpisan.

* Džamija naj bi zavzemala območje 4.000 m², na kateri bi postavili ''[[molilnica|molilnico]], tri učilnice za [[verouk]], [[knjižnica|knjižnico]], [[mrtvašnica|mrtvašnico]], skupne prostore za mlade, [[čajnica|čajnico]] in družabne prostore, pa tudi prostore za osebje centra. [[Kupola]] džamije naj bi bila visoka največ 18 metrov, [[minaret]] 40 metrov, molilnica okoli 11 metrov, ostali objekti osem metrov''.<ref>[http://24ur.com/bin/article.php?article_id=2031855 24ur.com - Posvet o gradnji džamije]</ref>. Novembra 2011 je bila na razpisu izbrana rešitve biroja [[Bevk Perović arhitekti]]. Hkrati je financiranje obljubil [[katar]]ski emir.<ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042488930 Vanja Brkić, "Denar za džamijo obljubil katarski emir", Dnevnik.si, 19. november 2011]</ref>