Lasa: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
np, slovnica
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 82:
Dokumentirana zgodovina Lase sega 1300 let v preteklost. Pred tem obdobjem obstajajo zelo enostavni zapisi že od 1. stoletja, sicer pa naj bi se posamezni dogodki prenašali zgolj ustno. Na Tibetanski planoti naj bi bila cela vrsta manjših plemenskih državic, ki so se med seboj neprestano bojevale. Največje med njimi so bile v dolinah velikih rek. To so bila plemena Yarlung, Zhangzhung in Supi.
 
Sredi 7. stoletja postane [[Songcen Gampo]] vodja plemena Yarlung. Svojo moč je razširil vzdolž reke YarlungJarlung Tsangpo (v Indiji [[Brahmaputra]]), podjarmil večino [[Pleme|pleme]]n med njimi Dagbo, Gongbo, Nangbo in Supi, poenotil Tibetansko planoto in ustanovil [[kraljestvo]] Tubo. Po osvojitvi kraljestva ZhangzhungDžangdžung na zahodu, je sedež vlade iz gradu ChingwaČingva Taktse preselil v okrožje ChongyeČongje na jugozahodu doline Yarlung, v mesto Gyiqoiwotang (današnja Lasa), kjer so leta 637 na griču Marpori zgradili prve objekte, predhodnice palače [[Potala]].
 
V letih 639 do 641 Songcen Gampo osvojil celotno Tibetansko regijo in to utrdil tudi s porokama: najprej s princeso Bhrikuti iz [[Nepal]]a, dve leti kasneje pa s princeso Wen ChengČeng s cesarskega dvora [[dinastija Tang|Tang]]. Princesa je prinesla s seboj kip [[SakyamuniSakjamuni]]ja, enake velikosti kot [[Buda]], ko je bil star 12 let. Prinesla je tudi koledarje, budistične [[sutra|sutre]], knjige o industriji in obrti ter medicinske knjige. Songcen Gampo za vero prevzame [[budizem]], ki je bila tudi vera obeh princes. V letu 641 zgradi v Lasi tempelj Jokhang (prvotno ime ''Trülnang Tsulagkhang'') in tempelj RamocheRamoče v čast dveh Budinih kipov, Akshobhya Vadžra (Buda v starosti osem let) in JowoJovo SakyamuniSakjamuni (Buda v starosti dvanajst let). Lasa utrpi največjo škodo pod vladavino Langdarma v 9. stoletju, ko so bili sveti kraji uničeni in oskrunjeni, [[imperij]] pa razdrobljen.
 
Od padca [[Monarhija|monarhij]]e v 9. stoletju do nastopa 5. [[dalajlama|dalajlam]]e, Lasa ni bila več center politične moči v tibetanski regiji. Postajala pa je vse pomembnejše religiozno središče.
 
Do 15. stoletja je mesto Lasa samo rastlo, še posebej po tem, ko so v soseščini zgradili velike [[Gelugpa]] [[samostan]]e ustanovitelja [[Tsongkhapa]] in njegovih učencev. Zgrajeni so bili trije samostani: [[smaostansamostan Ganden]], [[samostan Sera]] in [[samostan Drepung]]. Akademski dosežki in politično znanje so dokončno potisnili Laso v središče Tibeta.
 
5. dalajlama, Lobsang Gyatso (1617–1682) zedini Tibet in leta 1642 preseli glavno administracijo v Laso, ki tako postane religiozno in upravno središče. Leta 1645 se začne rekonstrukcija starega [[Tempelj|templja]] na mestu današnje palače Potala na Rdečem hribu in gradnja Potrang Karpo (Bela palača), ki je bila končana leta 1648. Od tedaj dalje so jo uporabljali za zimsko rezidenco dalajlam. Potrang Marpo (Rdeča palača) je bila zgrajena med letoma 1690 in 1694. Ime Potala izhaja od gore Potalaka, mističnega bivališča predhodnika dalajlam, [[Bodhisatva]] [[Avalokiteśvara]]. V tem času je bil precej povečan tudi tempelj Jokhang in velja za drugo najstarejšo stavbo v Lasi za palačo Potalo.
Vrstica 105:
V prvi polovici 20. stoletja so v Laso prišli prvi evropski raziskovalci ([[Heinrich Harrer]], .....).
 
Cvetoča trgovina se je končala s prihodom kitajske vojske leta 1950. S podpisom sporazuma za mirno osvoboditev Tibeta v maju leta 1951, se je centralna vlada Kitajske zavezala k izboljšanju življenja državljanov v Tibetu. Do leta 1954 sta bili zgrajeni dve cesti: Sečuan-Tibet in QinghaiČinghai-Tibet, ki se križata v Lasi. Ko je bil zgrajen tudi most čez danes imenovano reko Lasa, so se Tibetanci nehali prevažati s čolni narejenimi iz kož. V Lasi so bile odprte prva sodobna [[bolnišnica]], osnovna in srednja [[šola]] ter [[gledališče]]. V severnem predmestju je bila zgrajena [[elektrarna]] in po več kot tisoč letih so nehali uporabljati svetilke na [[jakovo maslo]].
 
Kitajska je okupirala Tibet in si ga pripojila. Leta 1959 je v Lasi izbruhnila vstaja Tibetancev proti kitajskim oblastem, ki ga je Kitajska brutalno zadušila. Po tem je 14. dalajlama (še živeči) pobegnil iz Lase i osnoval sedež vlade v izgnanstvu v Dharmsali v Indiji. Kitajci so v času [[Kulturna revolucija|kulturne revolucije]] (1966-1976), poskušali zatreti tibetansko kulturo in Laso spremeniti v kitajsko mesto. V prvih letih so tako načrtno uničevali samostane in zatirali budistično vero. V Lasi je bilo okoli palače Potala tako zgrajenih šest glavnih cest (100.000 m2 asfalta) in 50.000 m2 trgov ter poslovne in upravne stavbe in s tem je bila praktično uničena stara osnova mesta. V času kulturne revolucije, ko Tibetanci niso imeli osnovnih pogojev za življenje, je Kitajska zgradila 1000 km dolg naftovod od QinghaijaČinghaija do Lase preko gorovja KunlunshanKunlunšan in Tangula. Odprt je bil leta 1976.
 
Leta 1978 je Kitajska vlada predstavila svojo novo politiko reform in odpiranja Tibeta. Aprila leta 1983 je državni svet odobril splošno [[Urbanizem|urbani]]stično zasnovo mesto Lasa. Centralna vlada je po letu 1980 prispevala sto milijonov [[juan]]ov za zaščito in obnovo zgodovinske in kulturne dediščine na območju Lase. V tem mestu je približno 200 kulturnih [[Relikvija|relikvij]], samostanov in drugih znamenitosti. Od teh jih je 40 predmet posebnega varstva. Samostan Jokhang je bil prvi, ki je bil obnovljen in odprt za javnost. V nadaljevanju so bili obnovljeni še drugi pomembni samostani. Palača Potala je bila prenovljena od oktobra 1989 do avgusta 1994. Po letu 1990 je Kitajska spremenila odnos do Tibeta in omogočila večji razvoj Avtonomne regije Tibet. V Laso so se spet vrnili dobri časi uspešnega trgovanja.
 
V Lasi je bilo v preteklosti 22 parkov, nekateri so bili daljši od pol kilometra, v njih so se ljudje zbirali na piknikih in drugih družabnih prireditvah (festivalih). Do danes so ostali le trije: park ob Poletni palači dalajlam, urejen v času 7. dalajlame; majhen del parka ShugtriŠugtri Lingka (sedaj 'Ljudski park'); in park Lukhang. Vse ostalo je pozidano s stanovanjskimi bloki, pisarnami, vojašnicami in drugim.
 
Med letoma 1987-1989 so bile Lasi velike [[demonstracije]] proti kitajski vladi pod vodstvom [[menih]]ov in [[nune|nun]]. Po turneji [[Deng Šjaoping|Deng Xiao Pinga]] v letu 1992, Laso razglasijo za posebno [[ekonomska cona|ekonomsko cono]]. Vsem vladnim uslužbencem, njihovim družinam in študentom je bilo prepovedano opravljati [[bogoslužje]], menihom in nunam pa prepovedan vstop v državne urade in v tibetanski [[univerzitetni kampus]]. Po uvedbi posebne ekonomske cone se je dotok kitajskih priseljencev zelo povečal in dramatično spremenil etnično sestavo prebivalcev v Lasi.