Opica: Razlika med redakcijama

Človeku podobne opice kot so [[gorila|gorile]] in [[orangutan]]i ter [[giboni]]. Imajo velike [[možgani|možgane]], dolge [[okončine]] s prav takšnimi prsti, telo pa je poraščeno z dlako. V telesni zgradbi in po razumu so podobne [[človek|ljudem]]. Z nami so tudi v tesnem sorodstvu. Njihovi bližnji sorodniki so [[zamorska mačka|zamorske mačke]] ([[pavijan]]i''Chlorocebus pygerythrus'') (pavijani, [[makaki]] itd.) in vitkostase opice. Vse te opice so si po videzu podobne, le da so [[človek]]u podobne opice večje. Mala [[svinjačka]] tehta samo 150 g, odrasel [[gorila|gorilji]] samec pa tudi več kot 180 kg. Za vse opice je značilna okrogla glava s sploščenim obraznim delom. Uhlji so majhni, oči pa velike in usmerjene naprej. Prednje [[okončina|okončine]] so povsem podobne naši roki. Z njimi so zmožne močnega oprijema in natančnih gibov. Večina opic ima [[rep]], ki jim pomaga loviti ravnotežje, ko se poganjajo z veje na vejo. Pri nekaterih vrstah je rep močan oprijemalen, človeku podobne opice pa so brezrepe. Opice uživajo različno [[hrana|hrano]], med drugim tudi [[sadje]], [[rastlinski list|listje]], [[žuželke]] in [[jajce|ptičja jajca]].

Mnoge opice se sporazumevajo z glasi. [[vriskač|Vriskač]] iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] se oglaša z nenavadno nizkimi zavijajočimi klici, kar mu omogoča posebej za to prilagojeno grlo. S tem oglašanjem opazarjajoopozarjajo druge skupine vriskačev, naj se izogibajo njihovega [[ozemlje|ozemlja]]. Vodečega samca, ki je najglasnejši, se lahko sliši 3 km daleč.

[[gozd|Gozdove]], v katerih živijo opice, [[človek]] hitro izsekava. Novo naseljena [[drevo|drevesa]] kmalu spet poseka, zato ne morejo dajati ustreznega [[zavetje|zavetja]] [[živali|živalstvu]]živalim. Desetinam opic tako grozi [[izumrtje]]. Med njimi je tudi [[miriki]] ali [[pajčarka]] iz [[brazilijaBrazilija|Brazilije]].

*človeku podobne opice (''Hominoidea''), ki se delijo na: ''Pongidae'' ali ''Antropomorphae'', kamo spadajo gorila, čimpanzšimpanz in orangutan;

[[gorila|Gorila]] z dvema [[meter|metroma]] višine je gorila največja opica. Če niso vznemirjene, so to počasne in ljubeznive [[živali]]. Večino časa porabijo za počitek ali pa prehranjevanje z [[rastlinski list|listi]] in [[poganjki|poganjki]]. Živijo v majhnih [[skupina]]hskupinah, ki se počasi pomikajo skozi [[gozd]]. Na enem mestu pojedo le nekaj, ne pa vse razpoložljive [[hrana|hrane]].

V skupini je pet do deset goril: odrasel [[samec]], nekaj [[samica|samic]] in njihovi različno stari mladiči. Mladič se skoti en sam, samica pa zanosi vsaka štiri leta. Zaradi razmnoževanja na 4 leta lahko hitro pride do tega da katera vrsta opic izumre.

Živahno obarvani [[orangutan]] živi v gozdovih [[borneoBorneo|Bornea]], [[sumatraSumatra|Sumatre]] in [[jugovzhodnaJugovzhodna azijaAzija|jugovzhodneJugovzhodne Azije]]. Večino življenja preživi visoko v [[drevo|drevju]], kjer išče [[sadje]], [[poganjke]], [[rastlinski list|liste]] in [[žuželke]]. Je [[samotar]], razen v času [[razmoževanje|razmnoževanja]].

*Oprijemalna [[roka]] omogoča dober oprijem.

*Roke so v primerjavi s telesom dolge.

*Groba dlaka je rdeče-rjava.

*Danes grozi [[orangutan]]omorangutanom izumrtje. [[človek|Človek]] njihove [[gozd]]ovegozdove izsekava in spreminja v [[polje|polja]]kmetijske površine.

Vedenje [[opica|opic]] lahko označimo kot »[[razum]]no«. To se vidi iz načina, kako se med seboj sporazumevajo, kakšen [[spomin]] imajo in kako se znajdejo v [[zadrega|zadregi]]. Znan je primer [[rdečelični makaki|rdečeličnih makakov]]. Ti so se naučili, da se s pranjem [[sadje|sadja]] v [[voda|vodi]] znebijo [[umazanija|umazanije]] in [[pesek|peska]], ki je na njem. Ostali [[član]]ičlani skupine so opazovali [[vrstnik]]evrstnike pri tem početju in jih oponašali. Makaki imajo pozimi rdeč obraz in belo kožo.

[[Giboni|Gibon]] ima tako dolge roke, da se, tudi ko je vzravnan, s prstnimi [[členek|členki]] dotika tal. Živali v družinskih skupnostih, v katerih so poleg [[samec|samca]] in [[samica|samice]] še dva do štirje [[mladič]]i. Poznamo devet vrst gibonov. Največji je [[siamang]], ki tehta približno 10kg. Zaradi teže se siamang ne more obešati na tanke veje, kar ostali giboni sicer lahko počno. Giboni se prehranjujejo s [[sadje]]msadjem in mladimi [[rastlinski list|listi]]. Giboni iz [[jugovzhodna azija|jugovzhodneJugovzhodne Azije]] so izvrstni [[akrobat]]i, ki kar letijo skozi drevesne [[krošnja|krošnje]]. Na tla se skoraj ne spustijo.

Od vseh živali so [[šimpanzi]] najbolj podobni človeku. O tem nas prepriča njihova obrazna [[mimika]], način, kako se med seboj igrajo, izdelujejo preproste [[orodje]] in rešujejo zapletene stvari. Šimpanzi živijo v skupinah. Med dvema sosednjima skupinama lahko pride do pretepa. Hranijo se s sadjem, listi, [[seme]]nisemeni, [[cvet]]ovi in [[žuželke|žuželkami]], včasih pa tudi z večjimi živalmi, kakršne so druge opice ali pa [[gazela|gazele]]. Živijo v [[afrikaAfrika|Afriki]], v gozdovih ali [[savana|savani]]. Pritlikavi šimpanzi so znani samo iz gostih gozdov v [[Demokratična republika Kongo|ZairuKongo]](osrednjaCentralna Afrika). Mladi [[šimpanzi]] porabijo večino časa za igro z raznimi [[predmet]]ipredmeti in za razposajen [[lov]]. Na ta način se pripravljajo na [[obdobje]], ko si bodo morali sami najti [[hrana|hrano]] ali pa odgnati [[sovražnik]]asovražnika.

[[pavijan|Pavijan]] sicer zna plezati, vendar večinoma časa hodi ali teka naokrog po vse štirih. [[znanstvenik|Znanstveniki]] dobro poznajo njegov način življenja. [[pavijan|Pavijani]] živijo v [[savana]]hsavanah, zato jih je lahko opazovati. Družijo se v [[skupina|skupine]] ali [[trop]]e. Trop se razvije okrog vodečih samic in njihovih mladičev. Dokler mladi samci ne dozorijo, se držijo posebej. Odrasel samec si mora v bojih z drugimi samci šele ustvariti položaj v [[skupina|skupini]]. [[krdelo|Krdelo]] se s skupnimi močmi brani pred [[sovražnik]]isovražniki, kakršen je na primer [[lev]], pa tudi pred drugimi [[trop]]itropi [[pavijan]]ovpavijanov, ki vdirajo na njihovo [[ozemlje]].