Roberto de Nobili: Razlika med redakcijama

Sprva je bil namenjen na Japonsko, ampak si je nato premislil in se javil za misijonarjenje v portugalski koloniji v južni Indiji. Po opravljenem študiju jezika se je leta 1604 odpravil na pot. Naslednje leto, 20. Maja 1605, je prispel v indijsko zvezno državo [[Goa]]. S težavo se je prilagajal na tamkajšnje življenje in kmalu po prihodu hudo zbolel ter skoraj umrl. V začetku leta 1606 so ga poslali na ribiško obalo, v mesto Cochin, da bi služil med Paravami. Gre za veliko izobčeno skupnost ljudi, ki so prevzeli portugalske šege in navade. Večinoma so bili pripadniki krščanske vere, saj so si s tem zagotovili portugalsko pomoč in obrambo pred muslimanskimi skupinami s severa Indije. De Nobili se je poglobil v njihovo kulturo in proučeval njihove običaje ter tamilščino. Življenje v tej skupnosti ga je tako privlačilo, da je razmišljal, da bi preostanek svoje kariere preživel tam. Na svojo žalost pa se je moral na željo svojega nadrejenega, Alberta Laerzia, preseliti v mesto Madurai v notranjosti Indije. De Nobilijeva naloga je bila spreobrniti višje kaste iz hinduizma v krščanstvo, kar je bilo za njegove predhodnike težko izvedljivo. Roberto je ugotovil, da imajo tamkajšnji prebivalci za Portugalce poseben izraz (Parangij), ki v tamilščini pomeni onesnažene, nekulturne, zaničljive tujce. Parangije so prezirali, ker so jedli meso, pili vino in ignorirali pravila družbene interakcije. Roberto se je odločil, da se bo otresel vseh lastnosti, zaradi katerih bi ga ljudje označili za Parangija, saj ga bodo le tako Hindujci poslušali in mu sledili. Govoril je izključno tamilščino, vsakodnevno se je kopal, sedel s prekrižanimi nogami in se imel za sannyasija (tisti, ki se je odrekel vsemu). Oblačil se je v tradicionalno hindujsko obleko, nosil lesene coklje In ni jedel mesa.

== LiteraturaDela ==