Leon Štukelj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zbrisali povezave na komunistične....... Oznaki: ročna vrnitev vizualno urejanje |
m lektura, np, slog, +predlogi |
||
Vrstica 1:
{{več virov}}{{slog}}
{{Infopolje Telovadec
| name=Leon Štukelj
Vrstica 49 ⟶ 50:
Štukelj se je rodil v Novem mestu, takrat [[Avstro-Ogrska]], danes [[Slovenija]]. Je pomembna osebnost v [[slovenska športna zgodovina|slovenski športni zgodovini]], saj je eden redkih slovenskih [[športnik]]ov, ki so bili v svoji disciplini v samem svetovnem vrhu.
Leon Štukelj se je rodil 12. novembra 1898 v Kandiji pri Novem mestu kot tretji otrok očetu Leopoldu in materi Mariji. Še preden je vstopil v deško šolo stare gimnazije, kjer so poučevali frančiškani, so se Štukljevi preselili v Kastelčevo hišo sredi Kandije. Tu se je seznanil s sovrstniki
Na mladega Leona je imel odločujoč vpliv novomeški Sokol, v katerega se je vpisal leta 1907.
Vrstica 55 ⟶ 56:
V šolskem letu 1910/11 je pričel obiskovati novomeško gimnazijo, ki je kmalu dobila veliko telovadnico, saj je telovadba postala obvezen predmet. Štukelj je bil odličen za predtelovadca.
Čeprav mu prva svetovna vojna ni prizanesla, je večino časa preživel na Dunaju, kjer sta živeli tudi njeni sestri Pola in Irma. Aprila 1918 je Leon opravil maturo in se vpisal v 1. semester prava na univerzi na Dunaju. Po končani vojni je nadaljeval študij na pravni fakulteti v Zagrebu, kasneje pa še na ljubljanski univerzi.
Vrnil se je v Novo mesto in začel z intenzivno vadbo. Leta 1919 je bil povabljen na akademijo sokolskega društva v Ljubljano. Nekaj časa se je preživljal kot tajnik zdravniške komisije na Bledu, vendar je tudi tam pomagal pri sokolskem društvu.
Vrstica 66 ⟶ 67:
Štukelj je bil nekaj časa tudi skrbnik groba [[Julija Primic|Primiceve Julije]] v Novem mestu.
Štukelj je bil po [[Druga svetovna vojna|drugi
V [[1990.|devetdesetih letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega [[olimpionik]]a (dobitnika zlate olimpijske kolajne). Zaradi te vloge je bil povabljen na otvoritev [[olimpijske igre|olimpijskih iger]] v [[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanti leta 1996]]. Tam je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika [[Združene države Amerike|ZDA]] [[Bill Clinton|Billa Clintona]], ki mu je segel v roko. Prejel je tudi že vabilo za olimpijske igre v
Vse do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem [[Novo mesto|Novem mestu]], ki jo je režiral [[Matjaž Berger]]. Dočakal je 100 let, 11 mesecev in 26 dni. Posthumno mu je bila podeljena medalja Pierra de Coubertina (1999) in 2000 naziv slovenskega športnika stoletja.
| |||