Kmetijska raznovrstnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
working
 
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{working}}
'''[[Genetska diverziteta]] v kmetijstvu''' se že tisočletja uporablja pri divjih in gojenih [[rastline|rastlinah]]. V [[živinoreja|živinoreji]] so v preteklosti z selekcijo pomembnih lastnosti posameznih pasem dosegli boljšo produktivnost živali. Danes zaradi napredka znanosti ustvarjajo nove [[pasma|pasme]] živali in [[vrsta (biologija)|vrste]] rastlin, ki so bolj prilagojene okolju.

== Namen genetske diverzitete v poljedelstvu ==
Namen je izboljšati pridelek in vzgojiti nove vrste rastlin, ki se bolje prilagajajo spremembam v [[okolje|okolju]] (novim [[škodljivci|škodljivcem]], [[bolezen|boleznim]], podnebnim razmeram). Rastlinski [[gen]]etski viri so surovina za vzgojo novih vrst [[poljščina|poljščin]], ki pa po drugi strani predstavljajo osnovo za bolj plodne in odporne proizvajalne sisteme, ki lahko bolje kljubujejo [[suša|suši]] ali pretirani paši ter zmanjšujejo možnosti za [[erozija|erozijo]] prsti.
 
== Namen genetske diverzitete v živinoreji ==
V naravi se [[živali]] in vse vrste '''inbriding'''a (oplojevanje v ožjem sorodstvu) aktivno izogibajo, saj obstajajo močni naravni mehanizmi, ki to preprečujejo. Žal je človek pri ustvarjanju pasem inhibiral ali preprečil delovanje teh naravnih mehanizmov, saj je inbriding osnova ustvarjanja umetnih pasem ... od tu izvirajo številne dedne bolezni pasemskih živali. Rešitev takega stanja je genski pretok - križanje z osebki iz drugih populacij, po možnosti naravnih, z osebki s čim bolj heterozigotnim genomi. Temu pojavu biološko rečemo križanje z osebki iz različnih populacij ali '''outbreeding'''. Izkušnje kažejo, da v takšnih primerih včasih lahko dobimo [[hibrid]]e z manjšo [[plodnost]]jo in manjšo viabilnostjo. Klub temu je "avtbriding" najboljši način, da odstranimo iz izrojene [[populacija|populacije]] alele, ki so krivi za inbridno depresijo, ki povroča različne dedne bolezni.
 
== Genetsko spremenjeni organizmi ==
Razvoj znanosti nam je drugim omogočil prenos dednega materiala med tistimi organizmi, ki po naravni poti ne morejo izmenjati svojih genov. Gensko spremenjene organizme (GSO) danes uporabljamo predvsem v živilski in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu. Nekateri strokovnjaki takšne posege ocenjujejo kot neškodljive za ljudi oziroma okolje. Druge skrbijo nepredvidljivi stranski učinki.
 
== Posledica uporabe ==
Posledica uporabe genetsko raznovrstnih rastlin je veliko število krajevnih različic, ki jih gojijo kmetje na kmetijskih območjih. V [[Andi]]h uporabljajo kmečke skupnosti okrog 3000 različnih vrst krompirja, na [[Java|Javi]] pa lahko kmetje sadijo celo več kot 600 vrst na enem samem domačem vrtu.
 
== Posledica neuporabe ==
V 18. stoletju je bil na [[Irska|Irskem]] krompir najpomembnejši vir prehrane za tretjino prebivalstva. Kmetje so se zanašali na eno zelo plodno in donosno različico. Ta pa je podlegla [[krompirjeva rja|krompirjevi rji]]. Zaradi tega je prišlo do lakote in posledično smrti ali selitve več kot 20 odstotkov prebivalstva.
 
== Glej tudi ==