Redakcija: 08:48, 2. april 2016 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj pravopis ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:18, 18. februar 2021 uredi razveljavi Erardo Galbi (pogovor \| prispevki) 11.023 urejanj mBrez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{Infopolje Oseba \|name=Andrej Budal\| known_for = pesnik in pisatelj \|nationality={{flagicon\|SLO}} [[Slovenci\|Slovenec]]}} }} '''Andrej Budal''', [[Slovenci\|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[publicist]], [[prevajalec]] in [[politik]], * [[31. oktober]] [[1889]], [[Štandrež]], [[Gorica]], † [[7. junij]] [[1972]], [[Trst]]. == Življenjepis == Budal je na [[Dunaj]]u študiral [[Romanski jeziki\|romanistiko]] in tam leta 1913 tudi [[doktorat\|doktoriral]]. Po končani [[prva svetovna vojna\|1. svetovni vojni]] je bil učitelj slovenščine in [[francoščina\|francoščine]] v [[Gorica\|Gorici]], [[Idrija\|Idriji]], [[Tolmin]]u, [[Videm, Italija\|Vidmu]], [[Perugia\|Perugii]] in [[Benetke\|Benetkah]]. Po letu 1945 je opravljal številne funkcije, med drugim je bil član goriške delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Od leta 1947 do 1959 je vodil [[Slovensko stalno gledališče]] v Trstu. Budal je bil plodovit pisatelj, ki je tematiko svojih [[povest]]i vezal na [[Primorska\|Primorsko]]. Skupaj z [[France Bevk\|F.Francetom Bevkom]] in humoristom [[Damir Feigl\|D.Damirjem Feiglom]] je vztrajal pod [[fašizem\|fašizmom]]. Pisal je pod različnimi psevdonimi, najčešče kot ''Pastúškin''. Njegova najboljša dela so izšla pred [[druga svetovna vojna\|2. svetovno vojno]] v [[Ljubljanski zvon\|Ljubljanskem zvonu]]: zgodovinska povest o protestantskem predikantu ''Križev pot Petra Kupljenika'' (1924) in več [[Novela (književnost)\|novel]], deloma avtobiografskih. Pod Italijani je pisal ljudske [[povest]]i. Izbor njegove [[lirika\|lirike]] je izšel v knjigi ''Pesmi'' (1981). Pisal je tudi kritike, zlasti Bevkovih del. Kot publicist je pisal o problemih tržaških in goriških Slovencev in imel vidno vlogo v zamejskem tisku, izbor teh del je izšel v knjigi ''Odmevi z roba'' (1967). Za pouk slovenščine je izdal več priročnikov. Budal je bil dober prevajalec iz italijanščine in francoščine (npr. [[Giovanni Boccaccio\|Boccacciov]] [[Dekameron]]). == Glej tudi ==

Andrej Budal: Razlika med redakcijama