Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijamkomisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tujekrvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.<ref>{{Navedi knjigo|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945|url=https://books.google.com/books?id=urgBAAAAMAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&dq=tone+ferenc+1968&q=tone+ferenc+1968&hl=en|publisher=Založba "Obzorja,"|date=1968|language=sl|first=Tone|last=Ferenc|year=|isbn=|location=|page=211|cobiss=}}</ref>
