Romanovi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
→Dinastija Romanov: dopolnil |
||
Vrstica 18:
Mihaelu (vladal 1613-45) je na prestolu sledil sin [[Aleksej Ruski|Aleksej]] (1645-76) in temu njegov sin [[Fjodor III. Ruski|Fjodor III.]] (1676-82). Fjodor III. je umrl mlad brez potomcev. Za njegovega naslednika sta formalno prišla v poštev Fjodorov slaboumni brat Ivan V. in vsestransko nadpovprečno razviti polbrat Peter. Čeprav je patriarh za carja imenoval Petra, je Ivanova ambiciozna starejša sestra Sofija s pomočjo ''strelcev'' [[Peter Veliki#Otroštvo in mladost|izvedla dvorni udar]] in sama prevzela regentstvo v imenu slaboumnega [[Ivan V. Ruski|Ivana V.]] in mladoletnega [[Peter Veliki|Petra I.]] (1682-89)
Leta 1689 je Peter I. pregnal Sofijo v samostan in sam prevzel vladanje, do Ivanove smrti (1696) tudi v njegovem imenu. [[Peter Veliki|Peter I.]] (1682-1725) je leta 1722 izdal zakon, po katerem lahko ruski car sam imenuje svojega naslednika, a je umrl, na da bi to storil. Tako je po njegovi smrti ob podpori vplivnih mož na dvoru in dvorne garde vladanje prevzela Petrova druga žena [[Katarina I. Ruska|Katarina I.]] (1725-27). Za svojega naslednika je določila Petra II., vnuka Petra I. in njegove prve žene Jevdokije Lopuhine. [[Peter II. Ruski|Peter II.]] (1727-30) je umrl mlad, brez otrok.
Vplivni veljaki na ruskem dvoru so namenili nasledstvo drugi preživeli hčeri Ivana V., [[Ana Ruska|Ani]] (1730-40). Ta je na smrtni postelji imenovala za svojega naslednika sina svoje nečakinje [[Ana Leopoldovna|Ane Leopoldovne]], dvomesečnega [[Ivan VI. Ruski|Ivana VI.]] (1740-41); regentstvo je prevzela njegova mati, ki je vladala s pomočjo nemških strokovnjakov in svetovalcev (oče in ded malega Ivana sta bila nemška vojvoda). Vendar Rusi niso mogli prenašati vladanja Nemcev in so pomagali hčerki Petra I., Elizabeti, izvesti dvorni udar in prevzeti oblast. Tudi [[Elizabeta Ruska|Elizabeta]] (1741-62) ni imela naslednikov in z njeno smrtjo je leta 1762
==Dinastija Holstein-Gottorp-Romanov==
Elizabeta je takoj po prevzemu oblasti določila za svojega naslednika na prestolu princa Karla Petra Ulricha, sina svoje sestre Ane, ki je bila poročena z nemškim vojvodo Karlom Friedrichom
Peter III. je vladal le 5 mesecev (1762). Po njegovi odstavitvi in umoru je 34 let vladala njegova žena Sophie von Anhalt-Zerbst pod imenom [[Katarina II. Velika]] (1762-96). Nasledstvo je želela prepustiti neposredno svojemu vnuku Aleksandru, a ta dokumenta, ki mu je dajal to pravico, ni hotel uporabiti. Katarino II. je tako nasledil njen in Petrov neuravnovešeni sin [[Pavel Ruski|Pavel]] (1796-1801). Zaradi čudaštev, ki jih je počel, so ga zarotniki umorili. Na prestolu mu je sledil sin [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] (1801-25). Ta je imel sicer veliko otrok, a nobenega zakonitega naslednika.
Vrstica 32:
Po [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaju I.]] (1825-55) ni bilo več težav z nasledstvom. Očetom so sledili najstarejši živeči sinovi: [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] (1855-81), [[Aleksander III. Ruski|Aleksander III.]] (1881-94) in [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] (1894-1917).
Marca 1917, med [[Februarska revolucija|februarsko meščansko revolucijo]], se je moral car Nikolaj II. odpovedati prestolu.
==Rodovnik Romanovih==
| |||