Wikipedija

Romeo in Julija: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Oznake: zamenjano vrnjeno mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m rrv
Oznaka: razveljavitev
Vrstica 1:
[[Slika:Romeo and juliet brown.jpg|thumb|[[Ford Madox Brown]]: ''Romeo in Julija'']]
'''Romeo in Julija''' je naslov tragične ljubezenske zgodbe, ki je navdihovala ustvarjalce vseh generacij in umetniških zvrsti.
 
Zgodovinarji [[nrav]]i zatrjujejo, da so [[romantika|romantično]] ljubezen v [[11. stoletje|11. stoletju]] »iznašli« [[Provansa|provansalski]] popotni [[vitez]]i, čeprav je idealni vzorec odnosa med moškim in žensko, ki ga lahko tako označimo, opisan že v [[stara zaveza|stari zavezi]], v [[helenizem|poseben mit]]. V starih [[Italija|italijanskih]] kronikah so našli zapise o nesrečni aferi, ki je bila večkrat upesnjena v [[12. stoletje|helenističnem]] [[roman]]u in v [[poezija|poeziji]] zlatega rimskega obdobja. Visoka [[renesansa]] je ideal romantične ljubezni priredila, v času, ko so [[Verona|Verono]] pretresali poulični spopadi med konkurenčnimi [[klan]]i in je bila vsaka večja hiša v mestu obzidana in utrjena kot [[trdnjava]], se je ta ljubezen pripetila dvema sprtima veronskima družinama. Zgodbo o ''Romeu in Juliji'' je leta [[1562]] pod naslovom ''Tragicall Historye of Romeus and Juliet'' upesnil [[Angleži|Anglež]] [[Arthur Brooke]]. Po njenem vzoru je [[William Shakespeare]] leta [[1593]] zložil nesmrtno [[tragedija|tragedijo]].
 
== Zgodba ==
[[Slika:Balcone di Giulietta a Verona.jpg|thumb|Julijin balkon v Veroni]]
V [[Verona|Veroni]] sta okrog 12. stoletja prebivali družini [[Capulet]] in [[Monteg]], ki sta bili sprti. Romeo je pripadal Montegom, Julija pa Capuletom. Na plesu, ki so ga priredili Capuletovi, sta se Romeo in Julija spoznala. Takrat Romeo ni vedel, da je Julija edina hči Capuletov, Julija pa ne, da je Romeo edini sin Montegov. Ko sta se tega zavedla, sta bila že strastno zaljubljena. Poznala sta se komajda nekaj ur, ko sta se že poročila. Kmalu po poroki je Romeovega prijatelja [[Mercutio|Mercutia]] zabodel Julijin bratranec [[Tybalt]]. Tega ubije Romeo, zaradi česar pa ga [[knez]] Verone izžene iz mesta. Julija je zaradi Romeovega izgona popolnoma nesrečna, vse pa postane še slabše, ko izve, da so jo starši zaročili z [[grof Paris|grofom Parisom]], njenim tedanjim snubcem. Julija v obupu odide do meniha, ki jo je poročil z Romeom in ga vpraša, kaj naj naredi. Ta ji da napoj, ki jo bo pogreznil v spanec za 42 ur, medtem, ko bodo njeni bližnji mislili, da je mrtva. On bo pisal Romeu, mu povedal za načrt in ta jo bo odpeljal k sebi. In res: dan pred poroko Julija spije napoj, se pogrezne v spanec, vsi Capuletovi pa mislijo, da je mrtva. Pokopljejo jo, pogreb pa vidi eden izmed Romeovih prijateljev in mu strašno vest tudi sporoči. Ta ga doseže hitreje, kot župnikovo pismo, (ki ga brat Janez sploh ni uspel dostaviti), zato se hitro odpravi v Verono in v Julijini grobnici spije strup. Ko se Julija zbudi, vidi mrtvega Romea, zato se zabode z njegovim nožem. Naslednji dan družina Capulet najde odprto grobnico v kateri ležita Romeo in Julija, torej izve resnico o njiju. Družini Capulet in Monteg po tej tragediji zakopljeta bojno sekiro.
 
== Glej tudi ==
* opera [[Capuleti in Montegi]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Romeo_in_Julija«