Rudnik bakra Škofje pri Planini: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Cadez4 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
m Redakcija 5444938 uporabnika Cadez4 (pogovor) razveljavljena
Oznaka: razveljavitev
Vrstica 1:
{{wikificiraj}}
[[Slika:Sveta Barbara, Kalvarija, znotraj.jpg|sličica|Kapelica svete Barbare (slika je simbolična)]]
Glede na nekatere rudarske dnevnik, rudarstvo na cerkljanskem sega že v 15. in 16. stoletje. V zgodovini se kot začetek rudnika pod Škofjem omenja leta 1738. Takrat so odprli Karolijev rov, a so ga kmalu za tem zaprli in opustili. Leta 1851 je bila ustanovljena rudarska združba Škofje za iskanje in pridobivanje bakrovih rud. Raziskave so na začetku potekale ob potoku Hobovščica. Kmalu za tem pa so odprli nov rov. Okrog leta 1856 se je rudnik začel pospešeno širiti. Odprli so Cesarski rudnik, ki se je nahajal pod Škofjem, rov Zofija v Novinah in rudnik Mala Gospojna v dolini Hobovščice. leta 1864 so v dolini Kopačnice zgradili napravo za predelavo rude, kar je precej pospešilo rast rudnikov v lasti Rudarske združbe Škofje. V topilnico so vozili predvsem rudo iz Cesarskega rudnika in rudnika v dolini Hobovščice. Zaradi pomakanja večjih rudnih teles in splošne gospodarske krize so morali proti koncu leta 1872 z rudarskimi deli prenehati. V tem času se nakopali skoraj 86 tisoč ton bakrove rude natopili pa 877 ton bakra.