Pompeji: Razlika med redakcijama

'''Pompêji''' so bili poleg [[mesto|mesta]] [[Herkulanej]] in nekaterih manjših krajev ob [[Neapeljski zaliv|Neapeljskem zalivu]] [[Rimski imperij|rimska]] [[mestna občina]], ki jih je 24. avgusta leta [[79]] (ali morda kasneje v jeseni) uničil [[piroklastični tok]] [[ognjenik]]a [[Vezuv]], za katerega sploh niso vedeli, da je ognjenik. Izbruh ognjenika je opisal [[Plinij mlajši]], katerega stric, znani pisec, učenjak in [[častnik]] [[Plinij starejši]], je umrl, ko je poskušal z majhno skupino ladjic in ribiških čolnov rešiti ujete v okoliških obmorskih mestih. Plinij mlajši je bil ob času izbruha v Minsenumu.

Pompeje so znova odkrili po naključju leta [[1748]], ko je nekinek kmet s plugom zadel ob [[bron]]ast predmet.<ref name="delo">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/pompeji-ne-smejo-zgniti/155784 |title=Pompeji ne smejo zgniti! |accessdate=10.8.2015 |date=7. julij 2008 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Leta [[1710]] so odkrili [[marmor]]ne plošče na mestu, kjer je bilo nekoč mesto Herkulanej. K obširnejšemu izkopavanju jih je gnala želja, da bi našli [[zaklad]]e.

PrebivalciStarejši prebivalci Pompejev so se imenovali [[Oski]]. Dobra lega na rodovitni zemlji je privabila [[Grki|Grke]], [[Samniti|Samnite]], [[Etruščani|Etruščane]] in nastalo je rimsko mesto. Na začetku je živelo v Pompejih 3000 prebivalcev. Ob vpadu Rimljanov so zdržali mesto eno leto, kasneje pa so se vdali.

Za Pompejce je bilo tudi značilno, da so zelo skrbeli za svojo [[higiena|higieno]]. Imeli so svoje [[Rimske terme|terme]], tam so imeli [[kopališče]], [[telovadnica|telovadnico]], najzanimivejši del mesta pa so bile [[vroča kopel|vroče kopeli]]. Imeli so tudi ogrevanje, kar je bilo takrat za tiste čase prava redkost. Pompejci so imeli tudi [[amfiteater]]. Sprejel je do 5000 obiskovalcev. V njem so potekali [[gladiator]]ski boji. Pompejci so za gradnjo hiš uporabljali [[apnenec|apnenčast]] kamen in [[lehnjak]]. Hiše so pokrivali s [[strešnik]]i. Najznačilnejša hiša je imela [[atrij]] ter zunanji [[vrt]], vendar so kasneje hiše postale še prostornejše in bogatejše. Bile so udobne, vendar bilo je hrupno zaradi trgovskih cest. V Pompejih so bile zelo priljubljene tudi [[pekarna|pekarne]]. Pri odkopavanju so v peči odkrili celo star kruh, saj vanjo ni prodrl pepel. Arheologi so se zelo začudili, saj je bil kruh enak kruhu v tistem času — torej 1700 let pozneje! Tudi [[tkanje|tkali]] so veliko, kajti [[tkanina|tkanine]] so bile v tistih časih zelo dragocene. Tkali so na ročnih [[statve|statvah]]. Zanimivo je, da so tkanine bolj cenili kot kožuhovino, ki je niso veliko uporabljali. Ko so [[volitve|volili]] novega [[vladar]]ja, so stene okrasili z napisi tistega, katerega so volili.