Sveti Ciril in Metod: Razlika med redakcijama

Na prošnjo moravskega kneza [[Rastislav]]a iz leta [[862]] sta šla misijonarit med Slovane. Poznala sta slovanski jezik iz okolice Soluna, vendar ni čisto jasno, ali je bil to njun materni jezik ali pa sta se ga naučila od slovanskih sosedov. Med Slovani na [[Velikomoravska|Velikomoravskem]] sta od leta [[863]] naprej širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Uporabljala sta posebno pisavo, ki so jo imenovali [[glagolica]] - po stari slovanski besedi ''glagolati'' = ''govoriti''. S tem sta se zamerila nemški govoreči duhovščini, ki je protestirala pri [[papež]]u. Pri tem so se sklicevali na »teorijo treh jezikov« - namreč, da so sveti samo trije jeziki ([[hebrejščina]], [[grščina]] in [[latinščina]]) in da mora bogoslužje potekati v enem od teh jezikov. Jezik, ki sta ga uporabljala Ciril in Metod, so takrat imenovali preprosto ''slovanski jezik <small>(tako ga zagotovo niso imenovali; najbolj verodostojno je navesti, kako so ga imenovali izvorni, verjetno latinski viri)</small>'', danes pa ga imenujemo [[stara cerkvena slovanščina]] <small>''(o tem bomo presojali, ko bomo vedeli, kako so ga imenovali izvorni viri, verjetno latinski)''</small>.