Rakov Škocjan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: vrnjeno vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 91.246.232.196 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 2A00:EE2:6104:1400:C55:64E5:7ED1:3D03 Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 9:
'''Rakov Škocjan''' je [[Kras|kraška]] [[dolina]], po kateri teče [[reka]] [[Rak (reka)|Rak]]. Leži med [[Cerkniško polje|Cerkniškim]] in [[Planinsko polje|Planinskim poljem]], jugovzhodno od [[avtocesta|avtocestnega]] odseka A1 [[Postojna]]-[[Unec]]. Dolina je dobila ime po [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] [[Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila|sv. Kancijana]], katere ostaline so pri Velikem naravnem mostu domnevno ob prehodu 15. v 16. stoletje, danes pa so od nje vidne le še ruševine.
==Krajinski park==
Sam Rakov Škocjan je po pobudi naravoslovca [[Pavel Kunaver|Pavla Kunaverja]] in ob prizadevanju prve slovenske poklicne naravovarstvenice [[Angela Piskernik|Angele Piskernik]] že od leta [[1949]] zavarovan z Republiško odločbo kot prirodna znamenitost in je sedaj zavarovan kot [[krajinski park]]. Skozenj z izobraževalnimi [[tabla]]mi vodi zelo lepo označena [[naravoslovna učna pot]].
==Nastanek doline==
[[Apnenec]] je sorazmerno odporna [[kamnina]], ki pa ima to lastnost, da ga voda raztaplja. Po nastalih razpokah pronica deževnica, ki spotoma topi kamnino. V smeri vodnih tokov počasi nastajajo rovi in dvorane. Če taka podzemna reka teče kje blizu površja, se lahko zgodi, da se z raztapljanjem kamnine jamski strop vedno bolj tanjša in se zaradi lastne teže nazadnje tudi poruši. To se je v daljni preteklosti dogodilo tudi v Rakovem Škocjanu. Nastal je [[kanjon]], padle kamnite bloke pa je voda počasi raztopila. Kjer se je udiranje začelo je danes že lepa zelena [[dolina]], na izvirnem in ponornem delu pa so mogočne soteske z [[most]]ovoma kot ostankoma nekdanjega stropa.
Ta rečna dolina ima na eni strani [[kraški izvir|izvire]] in na drugi odtočni strani [[ponor]]e - dolina s kraškim dotokom in odtokom. V zgornjem zatrepnem delu doline, že v [[udornica]]h [[Zelške jame|Zelških jam]] je '''Mali naravni most''', približno 2,5 km nizvodno ob Raku pa še '''Veliki naravni most'''. Rak izvira iz [[Zelške jame|Zelških jam]] oziroma iz udornic, ki so nastale po zrušitvi jamskega stropa.
== Naravne znamenitosti v parku ==
* '''[[Zelške jame]]''' z 8 do 50 m globokimi udori, skozi katere lahko opazujemo tok Raka.
* '''Mali naravni most''' je tanek ostanek stropa med dvema udoroma, katerega zgornji rob je 42 m nad potokom.
* '''Veliki naravni most''' je ostanek porušenega jamskega stropa na ponorni strani potoka, 23 m debel in 37 m visok zgornji rob mostu.
* Udorna vrtača '''Kotel''' z jezerom, ki niha skladno z vodnim stanjem v Kotličih.
* '''[[Tkalca jama]]''' je 2845 m dolga jama, ki ima dva vhoda, ponor Raka in stranski udor ob cesti
==Zgodovina Rakovega Škocjana==
Rakov Škocjan ima dolgo zgodovino povezano s človekovim življenjem.
Arheološke najdbe ostankov orodij iz [[paleolitik]]a dokazujejo, da je pračlovek naseljeval udornice v Rakovem Škocjanu že v [[prazgodovina|prazgodovini]]. Iz kasnejše [[železna doba|železne dobe]] so našli ostanke lončevine, ki so jih izkopali pri cerkvici sv.Kancijana, in obrambni nasip na zahodni strani, po čemer sklepajo, da je bila tam tudi [[Iliri|ilirska]] naselbina.
V obdobju [[turški vpadi|turških vpadov]] v te kraje od 15. stoletja dalje so se sem zatekali prebivalci bližnjih vasi, o čemer pričajo najdbe ostankov v udornicah pod Malim mostom. Prvi pisni vir izhaja prav iz tega obdobja, z letnico 1526 - to je zapisnik izterjevalca ''selskega sodišča hasperškega'' ([[grad Haasberg]] pri Planini). Zabeleženo je, da je cerkvica sv. Kancijana prispevala majhen srebrn kelih. Prvi znani opis najdemo v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]'' iz leta 1689.
== Živalstvo in rastlinstvo ==
[[Slika:Thelypteris palustris Moore29.png|thumb|right|150px|[[Praprot]] [[močvirska krpača]] (''Thelypteris palustris'')]]
V Zelških jamah, Prunkovcu in Kotlu so bili najdeni polžki ''[[Belgrandiella kusceri]]'', ki so [[endemiti]] podzemske Ljubljanice. V dolini pa raste razmeroma redka [[praprot]] [[močvirska krpača]] (''Thelypteris palustris''). Dolino obdajajo jelovo bukovi gozdovi.
== Galerija ==
| |||