Zelo zanimiva vrsta kraškega izvira je '''bruhalnik''', ki mu [[Kras (področje)|Kraševci]] pravijo '''fontana'''. Kjer iztok iz podzemlja ovirajo [[sifon]]i (''smrki''), voda priteka na površje le obdobno, ko se notranji [[rezervoarzbiralnik]]jii toliko napolnejonapolnijo, da voda po [[načelo|načelu]] [[vezna posoda|veznihvezne posodposode]] prestopi sifonsko zaporo. Taki izviri so najpogostejši na [[Primorska|Primorskem]] krasu, zato imajo [[italijanščina|italijansko]] ime, čeprav v [[Italija|Italiji]] takih izvirov skoraj ni. Posebno v preteklih časih so bile fontane intenzivno izkoriščane za preskrbo pitne vode, ker so večkrat na lahko dostopnih krajih. Omembe vredna je [[''ulica]]sedmihSedmih fontan'' v [[Trst]]u (še danes ''Via Settefontane''), kamor je v [[starorimska civilizacija|rimski]] dobi vodila iz [[mesto|mesta]] [[pot]] do [[narava|naravnega]] izvira vode, ki se je pojavljal zdaj tu zdaj tam. Danes vemo, da je to bila skupina bruhalnikov, ki so se pojavljali, kadar je zadevni sifonto dovoljeval sifon.
Druga vrsta bruhalnikov se pojavlja na [[kraško polje|kraških poljih]], kjer voda izvira naravnost iz tal. Tudi v teh primerih je iztok odvisen od sifonov, ki se polnijo in prekipevajo zaradi obilja [[padavine|padavin]]. Zato je poplavljanje kraških polj tesno povezano z letno dobo in od nje odvisnoodvisne količinokoličine [[dež]]ja.
