Aeroderivativna plinska turbina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 5:
Uporabljajo se za generiranje elektrike, poganjanje črpalk na [[plinovod|plino]]- in [[naftovod]]ih, na naftnih vrtinah in za pogon ladij. Najdemo jih večinoma [[vojaške ladje|vojaških ladjah]], kjer je potreben močan, lahek in majhen motor. V nekaterih primerih ima ladja [[dizelski motor]], ko so potrebe po moči večje vklopi še plinsko turbino.
Veliko sestavnih delov je enakih kot pri letalskih motorjih, nekateri deli so prilagojeni za drug režim delovanja. Npr. turboventilatorski motor bo večino časa deloval na veliki višini, kjer je zrak redek, plinska turbina pa bo delovala na tleh, kjer je zrak gostejši. Britanska plinska turbina MT30 ima 80% sorodnosti z letalskim [[Rolls-Royce Trent|Trent]] 800.
Aeroderivativne turbine so tudi precej manjših dimenzij in so v nekaterih primerih tudi mobilne. Lahko delujejo na več vrst goriv in ne potrebujejo hlajenja. Krajši je tudi čas postavitve elektrarne.
Plinske turbine v elektrarnah imajo po navadi samo eno gred, aeroderivativne pa največkrat dve (LMS ima 3). Aeroderivativne imajo krajši
Možna je tudi uporaba parnega cikla za povečanje izkoristka. Npr. [[General Electric LMS100]] ima izkoristek v enem ciklu 46%, z dodatnim parnim pa 53,8%. To je sicer manj kot dosežejo enogredne plinske npr. General Electric 9H series in Siemens SGT5-8000H, ki imata obe izkoristek 60% s parnim ciklom. Razlog je v tem, da je LMS100 prirejena za čimvečjo moč v enem ciklu, kar ni ugodno za dodatni parni cikel. Za večji skupni izkoristek ne pomeni, da se operira plinski del na največjem izkoristku, ampak se išče optimalno razmerje s parnim. Industrialne turbine z dodatnim parnim ciklom, proizvedejo okrog dve trejini moči na plinski turbini in okrog tretjino na parni. Je pa 46% v enem ciklu je rekord ali pa vsaj zelo blizu za plinske turbine. LM2500 ima 39% izkoristek, LM6000 pa 42%. Za primerjavo [[dvotaktni dizelski motor]]ji na tovornih ladjah imajo termodinamični izkoristek rahlo čez 50%, v prihodnosti bo najverjetnje 60%.
| |||