Luka Repanšek: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Življenje in delo: dodatek predmetov |
|||
Vrstica 14:
Februarja 2015 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral z nalogo ''Keltski prežitki v slovenskem toponomastičnem fondu: prispevek k metodologiji raziskovanja''.
Na [[Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje]] Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje več predmetov: analizo vedske himnike, historično fonetiko indoevropskih jezikov I in II, izbrana poglavja iz indoevropskega primerjalnega jezikoslovja, nominalno in pronominalno morfologijo indoevropskih jezikov, staro indijščino (sanskrt) I in II, avestijščino, staro perzijščino, gotščino, staro iršćino ter verbalno morfologijo indoevropskih jezikov.
Njegovo raziskovalno področje je usmerjeno v zgodovinsko primerjavo indoevropskih jezikov, s poudarkom na keltskih, germanskih, slovanskih in indo-iranskih jezikih ter v evropsko paleolingvistiko: zgodovinsko-primerjalna indoevropska slovnica, zgodovinsko-primerjalno keltsko jezikoslovje, zgodovinsko-primerjalno indo-iransko jezikoslovje, zgodovinsko-primerjalno germansko jezikoslovje, evropska paleolingvistika, onomastika in paleografija. Dr. Repanšek je prvi slovenski keltolog.
Vrstica 25:
* izumrli in stari jeziki: stari keltski jeziki, stari germanski jeziki, stari iranski in stari indijski jeziki (sanskrt), stara grščina, stari italski jeziki, anatolski jeziki.
Obvladanje področij kot so: [[filologija]], [[zgodovinsko jezikoslovje]], [[etimologija]], morfologija itd., mu omogoča boljše preučevanje jezikov. Repanšek pravi: »Primerjalni jezikoslovec ni pravzaprav ničvreden, če ni tudi odličen filolog.« Utemeljitev je, da je filologija »okostnjak« jezika, saj je tesno povezana s teoretičnim jezikoslovjem, ki skupaj z zgodovinskim jezikoslovjem poskuša osmisliti predvsem probleme, ki nastajajo pri filološkem preučevanju nekega jezika (na primer etimološki problemi). Na podlagi filološkega spoznanja se gradi sistem jezika.
== Bibliografija ==
| |||