Nordijski svet: Razlika med redakcijama

V skladu s 13. členom Poslovnika za Nordijski svet je parlamentarni svet Sámi edina institucija s statusom opazovalca pri Nordijskem svetu. V skladu s 14. členom ima Nordijski mladinski svet stalno status "gosta", predsedstvo pa "lahko kot goste povabi predstavnike ljudsko izvoljenih organov in druge osebe in jim podeli govorne pravice".<ref>{{Cite book|url=https://www.norden.org/en/publication/rules-procedure-nordic-council-1|title=Rules of Procedure for the Nordic Council|doi=10.6027/NO2020-011|isbn=9789289364799|year=2020}}</ref> Po mnenju sveta so v zadnjih nekaj letih gostje iz drugih mednarodnih in nordijskih organizacij lahko sodelovali v razpravah na zasedanjih. To priložnost večinoma izkoristijo obiskovalci baltskih držav in severozahodne Rusije. Gostje, ki imajo povezavo z obravnavano temo, so vabljeni na tematsko sejo.<ref>{{Cite web|url=https://www.norden.org/en/information/about-sessions-nordic-council|title=About the Sessions of the Nordic Council}}</ref>

Nordijski svet ministrov je ustanovil štiri urade zunaj nordijske regije, in sicer v Estoniji, Latviji, Litvi in nemški deželi Schleswig-Holstein. Pisarne so del sekretariata Nordijskega sveta ministrov; po mnenju Sveta ministrov je njihova glavna naloga spodbujati sodelovanje med nordijskimi državami in baltskimi državami ter spodbujanje nordijskih držav za sodelovanje z njihovimi veleposlaništvi v baltskih državah.<ref>''Planer och budget 2016'', p. 71, Nordic Council of Ministers</ref>

Nordijski svet je v preteklosti močno podpiral neodvisnost Baltika od Sovjetske zveze. Med procesom osamosvojitve v baltskih državah leta 1991 sta Danska in Islandija zavzeli status opazovalca v Nordijskem svetu za takrat še nesuverene države Baltika, in sicer Estonija, Latvija in Litva. Temu sta leta 1991 nasprotovali Norveška in Finska, ravno tako pa je močno nasprotovala Sovjetska zveza, ki je Nordijski svet obtožila, da se je vključil v njene notranje zadeve.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=sMUW5PR1FI8C&pg=PA113|title=Diplomacy in the Former Soviet Republics|first=James P.|last=Nichol|date=23 August 1995|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780275951924|page=113}}</ref> Tako je istega leta Nordijski svet zavrnil status opazovalke za tri, takrat še nesuverene baltske države.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=OMFdAgAAQBAJ&pg=PA157|title=Estonia: Independence and European Integration|first=David|last=Smith|date=16 December 2013|publisher=Routledge|isbn=9781136452208|page=157}}</ref>

Medtem ko je Nordijski svet zavrnil prošnjo baltskih držav za formalni status opazovalk, navkljub temu z vsemi sosednjimi državami tesno sodeluje na različnih ravneh, vključno z baltskimi in Nemčijo, še zlasti z zvezno deželo Schleswig-Holstein. Predstavniki Schleswig-Holsteina so bili med neformalnimi gosti prvič prisotni na zasedanju leta 2016. Zvezna dežela ima zgodovinske vezi z Dansko in čezmejno sodelovanje s to državo, ravno tako pa ima dansko manjšinsko prebivalstvo.<ref>[http://www.landtag.ltsh.de/aktuell/panorama_berichte/16_11_01_nordischer_rat.html Schleswig-Holstein for the first time uses its observer status in the Nordic Council] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161117110624/http://www.landtag.ltsh.de/aktuell/panorama_berichte/16_11_01_nordischer_rat.html |date=17 November 2016 }} (in German), Landtag of Schleswig-Holstein, 1 November 2016</ref> Kot parlamentarni predstavniki Schleswig-Holsteina so bili izvoljeni člani volilne zveze Južni Schleswig in poslanec Socialnih demokratov, ki je povezan z dansko manjšino.<ref>[http://www.landtag.ltsh.de/infothek/wahl18/drucks/4800/drucksache-18-4839.pdf Election of observational members to the Nordic Council], Landtag of Schleswig-Holstein, 3 November 2016</ref>

Sámijske politične strukture so si dolgo želele formalne zastopanosti v strukturah Nordijskega sveta, sčasoma pa so dobile status opazovalk prek parlamentarnega sveta Sámi. Poleg tega so predstavniki ljudstva Sámi dejansko vključeni v dejavnosti, ki se dotikajo njihovih interesov. Ferski otoki so izrazili željo po polnopravnem članstvu v Nordijskem svetu namesto sedanjega pridruženega članstva.<ref>{{Cite web|url=https://www.norden.org/en/news/faroe-islands-apply-membership-nordic-council-and-nordic-council-ministers|title=The Faroe Islands apply for membership in the Nordic Council and Nordic Council of Ministers|website=Nordic cooperation}}</ref>

Tri države članice Nordijskega sveta (Švedska, Danska in Finska, ki so vse hkrati tudi države članice EU), Baltske skupščine in Beneluksa so si prizadevale za okrepitev sodelovanja na enotnem digitalnem trgu ter za razpravo o socialnih, gospodarskih in monetarnih zadevah, pa o evropski migrantski krizi in obrambnemu sodelovanju. Na dnevnem redu so bili tudi odnosi z Rusijo, Turčijo in Združenim kraljestvom.<ref>{{Cite web|url=https://news.err.ee/603573/ratas-meets-with-benelux-nordic-baltic-leaders-in-the-hague|title=Ratas meets with Benelux, Nordic, Baltic leaders in the Hague|date=22 June 2017|website=ERR}}</ref>