Nordijski svet: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
dodana vsebina, stran ŠE v izdelavi
Vrstica 100:
Predlagano je bilo, da bi nordijske države imele skupno zunanjo in obrambno politiko, da bi ostale nevtralne v primeru konflikta ter da se ne bi pridružile organizaciji [[NATO]], kar so nekatere nordijske države ta čas že načrtovale. [[ZDA]], ki so si želele dostopa do skandinavskih oporišč, in ki so verjele, da se nordijske države niso sposobne braniti same, so izjavile, da skandinavskim državam ne bodo zagotovile vojaške podpore, če se ne bodo pridružile organizaciji [[NATO]]. Ko sta Danska in Norveška ZDA prosili za pomoč za povojno obnovo, je skandinavski projekt propadel, Danska, Norveška in Islandija pa so se pridružile organizaciji [[NATO]].<ref>[http://www.ena.lu/plan_scandinavian_defence_union-2-6834 The plan for a Scandinavian Defence Union], [[European Navigator]]. Étienne Deschamps. Translated by the CVCE.</ref>
 
Tudi nadaljnje nordijsko sodelovanje, kot je predlog carinske unije, je spodletelo. Zaradi tega je danski premier Hans Hedtoft leta 1951 predlagal posvetovalni medparlamentarni organ. Danska, Islandija, Norveška in Švedska so leta 1952 ta predlog podprle. Svet je prvo zasedanje imel 13. februarja 1953 v danskem parlamentu, kjer je Hansa Hedtofta izvolil za predsednika. Ko so se Finsko-Sovjetski odnosi po smrti Josipa Stalina spremenili, se je Finska leta 1955 pridružila svetu.
 
2. julija 1954 je bil ustanovljen nordijski trg dela, leta 1958 pa je bila na podlagi območja potovanj brez potnih listov ustanovljena Nordijska unija potnih listov. Ta dva ukrepa sta pomagala nordijskim državljanom prosto gibanje na celotnem območju držav članic in teritorijev Nordijskega sveta. Nordijska konvencija o socialni varnosti je bila sprejeta leta 1955. Obstajali so tudi načrti za prosti trg, vendar so jih leta 1959 opustili, tik preden so se Danska, Norveška in Švedska pridružile [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskemu združenju za prosto trgovino]] (EFTA). Finska je postala pridružena članica združenja leta 1961, Danska in Norveška pa sta zaprosili za članstvo v Evropski gospodarski skupnosti (EGS).
 
Ta korak pridružitve EGS-u je privedel do želje po uradni nordijski pogodbi. Helsinška pogodba je začrtala delovanje Sveta in začela veljati 21. marca 1962. Nadaljnji napredek na področju nordijskega sodelovanja je bil dosežen v naslednjih letih: ustanovljeni so bili Nordijska šola za javno zdravje, Nordijski kulturni sklad in Nordijska hiša v [[Reykjavik|Reykjaviku]]. Danski premier Hilmar Baunsgaard je leta 1968 predlagal popolno gospodarsko sodelovanje ("Nordek"). O njem so se dogovorili leta 1970, potem pa se je Finska umaknila, in izjavila, da zaradi njenih vezi s Sovjetsko zvezo ne more oblikovati tesnih vezi z državami, ki so potencialne kandidatke za članstvo v EGS-u (Danska in Norveška). Projekt "Nordek" je tako propadel.