Nordijski svet: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{short description|Geo-political inter-parliamentary forum for co-operation between the Nordic countries}} {{Use dmy dates|date=February 2020}} {{Infobox geopolitical organ...
(ni razlike)

Redakcija: 13:57, 25. januar 2021

Nordijski svet je uradno telo za formalno medparlamentarno nordijsko sodelovanje med nordijskimi državami. Ustanovljen je bila leta 1952 in ima 87 predstavnikov iz Danske, Finske, Islandije, Norveške in Švedske ter iz avtonomnih območij Ferskih otokov, Grenlandije in Alandskih otokov. Predstavniki so člani parlamenta v svojih državah ali območjih, ti parlamenti pa jih tudi izvolijo. Svet ima letna redna zasedanja oktobra in novembra in običajno še eno dodatno zasedanje na leto s posebno temo.[1] Uradni jeziki Sveta so danski, finski, islandski, norveški in švedski, čeprav za svoje delovne jezike uporablja samo danski, norveški in švedski jezik.[2] Ti trije jeziki predstavljajo materinščino približno 80% prebivalstva v regiji, preostalih 20% pa se jih uči kot drugi ali tuji jezik.[3]

Nordic Council
Stylised circular motif of a white swan on a blue background
Zastava
Države članice in teritoriji Nordijskega sveta (modra)
Države članice in teritoriji Nordijskega sveta (modra)
Sedež sekretariataDanska Kopenhagen
Uradni jeziki
Vrstamedparlamentarna institucija
Članstvo
5 članic
Voditelji
• General sekretar Nordijskega sveta
Švedska Britt Bohlin Olsson
• Predsednik Nordijskega sveta
Islandija Silja Dögg Gunnarsdóttir
• Podpredsednik Nordijskega sveta
Islandija Oddný Harðardóttir
Ustanovitev
• Ustanovitev Nordijskega sveta
12 February 1953
• Helsinška pogodba
1. julij 1962
• Ustanovitev Nordijskega sveta ministrov in sekretariata
Julij 1971
Prebivalstvo
• ocena 2018
27.210.000
Valuta
+
Spletno mesto
norden.org
Zastava pred letom 2016

Leta 1971 je bil kot dopolnitev sveta ustanovljen Nordijski svet ministrov in sekretariata. Svet in Svet ministrov delujeta v različnih oblikah sodelovanja s sosednjimi območji, med njimi z Baltsko skupščino in Beneluksom[4], kot tudi z Rusijo[5] in nemško zvezno deželo Schleswig-Holstein.[6]

Viri

  1. »The Nordic Council«. Nordic cooperation.
  2. »The Nordic languages«. Nordic cooperation. Pridobljeno 4. februarja 2020.
  3. »Language« (v angleščini). 6. avgust 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2017. Pridobljeno 1. junija 2018.
  4. ERR (22. junij 2017). »Ratas meets with Benelux, Nordic, Baltic leaders in the Hague«. ERR (v angleščini). Pridobljeno 1. junija 2018.
  5. Tobias Etzold, "Nordic Institutionalized Cooperation in a Larger Regional Setting," in Johan Strang (ed.), Nordic Cooperation: A European Region in Transition, pp. 148ff, Routledge, 2015, ISBN 9781317626954
  6. Offices outside the Nordic Region Arhivirano 17 August 2018 na Wayback Machine.. Nordic Council of Ministers.