Rodbina Petač: razlika med redakcijama

dodanih 415 zlogov ,  pred 7 meseci
m
brez povzetka urejanja
m
 
 
[[Slika:Sežana,starigrad.jpg|thumb|250px|Stari grad v Sežani]]
Petači so si leta [[1711]] postavili palačo v Sežani. Stavba je stala ob sežanski župnijski cerkvi in danes ni ohranjena. Leta [[1713]] se je začel [[Tolminski punt]], ki se je iz [[Tolmin]]a razširil tudi na Kras in do posestva Petačevih. Dne [[119. maj]]a [[1713]] so uporniiuporni kmetje zavzelivdrli na grad Završnik in gaod takratnega lastnika grofa Ferdinanda Petača (Petazzija) in njegovega sina Nikolaja izsilila predajo "starega urbarja" in od grofa Petazzija izsilili preveč plačane dajatve (tudi nove naklade) ter pisno zavezo, da se vrne k starim dajatvam. Naslednji dan je grofova družina pobegnila v Trst. Cesarska vojska oz. skupne krajišniške vojske pod poveljstvom Ernst Kullmayerja (tudi Kullmer) je voditelje upora odpeljala v zapor popolnomav opustošiliGorici. Po tem so Petači prenesli sedež svoje oblasti v [[Sežana|Sežano]]. V Sežani so pozneje zgradili še eno palačo - ta še stoji in Sežanci jo imenujejo ''Stari grad'' (na glavnem trgu nasproti pošte). Zadnji Petač iz veje Završniških gospodov je umrl leta [[1817]] v Sežani.
 
Med pomembnejše člane rodbine Petač sodi tudi [[Leopold Jožef grof Petazzi|Leopold Jožef Petač/]][[Petazzi]], ki je bil v letih [[1740]]-[[1760]] [[Seznam katoliških škofov Trsta|tržaški škof]], potem pa v letih [[1760]]–[[1772]] [[Seznam katoliških (nad)škofov Ljubljane|ljubljanski škof]].
4.319

urejanj