Grad Švarcenek: razlika med redakcijama

dodanih 470 zlogov ,  pred 8 meseci
m
brez povzetka urejanja
m
 
Grad so njegovi gospodarji [[Oglejski patriarh]]i zgradili konec 11. stoletja, in se prvič v listinah posredno omenja leta 1096, ko se omenja vitez Randolf von Schwarzenegg kot oglejski vazal. Sredi 13. stoletja leta 1249 se v virih omenja grad Švarcenek kot goriški in po gradu imenovani goriški ministeriali. Ob koncu 13. stoletja grad za kratko zavzamejo Benečani, ki pa jih vojaške sile [[Goriški grofi|Goriških grofov]] preženejo in grad ostane v rokah Goriških. Tu je bilo od 1398 središče goriške uprave in sodniški sedež za Kras in Istro, od Sežane do Buzeta in Klane. Grad in gospostvo pa so dali v fevd gospodom Neuhausom iz enakoimenega gradu pri Ilirski Bistrici, ki so ga imeli do leta 1430. Grof [[Henrik VI. Goriški]] je potem grad in gospostvo dal v zastavo Martinu Raunachu.
 
V 17. in 18. stoletju je grad in posest imela plemiška rodbina baronov in grofov [[Rodbina Petač|Petač]] (italijansko Petazzi), ki je imela lasti precejšen del [[Kras (območje)|Krasa]]. Njihov sedež je bil na gradu Završnik ali Švarcenek in so se po njem tudi imenovali. Leta 1622 je cesar [[Ferdinand II. Habsburški]] baronu Benvenutu Petaču prodal gradova Švarcenek in [[Grad Socerb|Socerb]] ter ga tudi povzdignil v grofa.<ref>Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/400-401; Arhiv RS, Geneal. tabl. (Petazzi).</ref> Benvenut je leta 1630 postal tudi tržaški glavar. Leta 1651 je barona Ulderika Petača (Petazzija) na gradu Švarcenek umoril Karlo della Torre (Turn Valsassina). Leta 1700 je grad Švarcenek pogorel. Ludvik Petač je 28. maja 1711 sestavil natančen popis posesti, ki je napisan v slovenščini, kar dokazuje, da so Petači obvladali slovenščino in jih (po tem kriteriju) lahko štejemo za Slovence. V okviru Tolminskega punta, ki se je iz Tolmina razširil tudi na Kras in do posestva Petačevih, so uporni kmetje dne 118. maja 1713 zavzelivdrli na grad Švarcenek (Završnik) in gaod popolnomatakratnega opustošililastnika grofa Ferdinanda Petača (Petazzija) in njegovega sina Nikolaja izsilila predajo "starega urbarja" in od grofa Petazzija izsilili preveč plačane dajatve (tudi nove naklade) ter pisno zavezo, da se vrne k starim dajatvam. Naslednji dan je grofova družina pobegnila v Trst. Cesarska vojska oz. skupne krajišniške vojske pod poveljstvom Ernst Kullmayerja (tudi Kullmer) je voditelje upora odpeljala v zapor v Gorici. Po tem so Petači prenesli sedež svoje oblasti v Sežano, grad Švarcenek pa prepustili v propad oz. ruševine.
 
== Sklici in opombe ==
4.347

urejanj