Cerkev sv. Jožefa, Preserje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
razširjeno |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Jožefa
Vrstica 80 ⟶ 79:
}}
}}
'''Cerkev sv. Jožefa''' v [[Preserje, Brezovica|Preserju]] je [[podružnična cerkev]] [[Župnija Preserje|Župnije Preserje]].
Cerkev stoji na dominantni vzpetini severozahodno nad Preserjem. Orientirana je proti severozahodu. Zgrajena je bila leta 1659 in je prva centralno zasnovana cerkev na Slovenskem, ki ima [[Barok|baročno]] razpotegnjeno osmerokotno [[Cerkvena ladja|cerkveno ladjo]]<ref>Šumi 2000</ref><ref>Šumi 1969, str. 79</ref>. Ladja se nadaljuje v ožji, ravno zaključen [[prezbiterij]], k njemu pa sta prislonjena [[zakristija]] na desni in nizek [[zvonik]] na levi strani. Cerkev je bila opremljena z bogato okrašenimi baročnimi [[oltar]]ji in [[Prižnica|prižnico]] in poslikana. Danes je v cerkvi le še del tega bogastva. V začetku leta 2021 daje zunanjost cerkve videz precejšnje zanemarjenosti.
==Zgodovina cerkve==
Cerkev so začeli zidati leta 1658 na pobudo [[Kartuzija Bistra|bistriškega]] [[opat]]a Ludovika Cirijana in s privolitvijo [[Oglejski patriarhi|oglejskega patriarha]] Janeza VII. Dolfina. Letnica na portalu zvonika dokazuje, da je bila leta 1659 gradbeno že več ali manj dokončana. [[Valvazor]] piše leta 1686 v [[Slava vojvodine Kranjske|''Slavi vojvodine Kranjske'']], da stoji cerkev na hribčku z imenom Mlezhnig.
Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila vzpetina strateško pomembna. Leta 1942 so vanjo vdrli Italijani. Razbili so glavna vrata, nekaj klopi in precej oprave, tudi [[tabernakelj]]. Odtlej je bila zatočišče različnim vojakom. Vojna škoda je bila popravljana leta 1946, ko je bil zamenjan tudi del ostrešja nad prezbiterijem. Leta 1947 so na glavni oltar spet postavili tabernakelj, ki so ga prinesli iz cerkve [[Cerkev sv. Lenarta, Stara Vrhnika|sv. Lenarta]] na [[Stara Vrhnika|Stari Vrhniki]].
==Zunanjost==
[[Slika: St. Joseph's Church, Preserje 01.jpg|thumb|200px|pogled na vhodno fasado]]
[[Slika: St. Joseph's Church, Preserje 02.jpg|thumb|200px|vhodni portal]]
Cerkev je visoka, saj ima v notranjosti kar tri nivoje (nadstropja). Zunanjščina je preprosta, nečlenjena, s pravokotnimi okni v srednjem, svetlobnem nivoju. Le ozko in visoko vhodno [[Fasada|fasado]] krasi kamnit [[portal]], ki se zgoraj končuje z odprtim [[pediment]]om. Med pediment in okno so stisnjene tri vzporedne niše, ki so danes prazne, nekoč pa so v njih stali kipi, ki so krasili fasado. Prazna je tudi četrta, večja niša visoko nad oknom<ref>Prvotno je imela cerkev še dva vhoda na poševnih stranicah tlorisa ob glavni fasadi, ki pa so ju kasneje zazidali.</ref>.
Bolj kot fasade ladje so razčlenjene fasade zvonika; njegovi vogali so šivani, kamniti [[Venec (arhitektura)|venci]] pa nakazujejo posamezna nadstropja. Nad običajnim [[Konzola (arhitektura)|konzolnim]] vencem stoji piramidna streha<ref>Šumi 1969, str. 83</ref>.
==Notranjost==
Znotraj je cerkev veliko bolj baročno razgibana kot zunaj. Prostor cerkvene ladje, v [[tloris]]u razpotegnjen osmerokotnik, se na vhodnem delu (ob poševnih stranicah osmerokotnika) hitro razširi in zviša; vzdolžni stranici osmerokotnika sta nekoliko daljši, prostor med njima pa širok in visok; proti slavoločni odprtini se prostor spet zoži in preide v prezbiterij. Na osrednjem delu, med daljšima vzporednima stranicama, je obok nemoteno [[Obok#Banjasti obok|banjast]] in nedeljen, medtem ko obok na začetnem in končnem delu ladje, kjer je oblikovan v polkupoli, delijo sosvodnice. Prezbiterij je obokan s [[Obok#Križni obok|križnim obokom]]<ref name=«S82«>Šumi 1969, str. 82</ref>.
Stiki obodnih sten so okrašeni s toskanskimi [[Pilaster|pilastri]]. Po višini členita ladijski prostor dva profiliranima venčna zidca, ki potekata pod in nad svetlobnim nadstropjem. Vhodni del ladje pokriva pevski [[kor]], podprt z dvema [[Steber|stebroma]]. Slavoločno odprtino krasita dva dvojna toskanska pilastra in dvojni [[Lok (arhitektura)|lok]] nad njima. Tudi oltarni niši dveh stranskih oltarjev sta ob straneh zaključeni z dvojnimi pilastri zgoraj pa z dvojnimi loki<ref name=«S82«/>.
Neznani arhitekt je tako dosegel dokaj idealno sintezo vzdolžnega in centralnega tipa cerkvenega prostora. Njegova rešitev je postala vzor tudi graditeljem kasnejših cerkva<ref>Šumi 1969, str. 84</ref>.
Med obnovitvenimi deli, ki jih je v petdesetih letih 20. stoletja vodil umetnostni zgodovinar in konservator [[Nace Šumi]], so na kupoli pod povsem neustreznim sekundarnim beležem odkrili sledove fresk iz 17. stoletja z motivom dveh [[Balustrada|balustrad]], v nekaterih deli se je dalo slutiti tudi figuralne skupine; freske so še vedno pod beležem<ref>Dražumerič, str.326</ref>.
==Oltarji in prižnica==
Cerkev ima tri baročne oltarje: glavni oltar v prezbiteriju, v prirezanih vogalih ladje ob slavoločni odprtini pa stranska oltarja.
Izredno kakovosten je glavni oltar, ki ga sestavljata kamnit podstavek iz črnega marmorja in lesen [[oltarni nastavek]]. Podstavek sestoji iz menze in [[Predela (oltar)|predele]]. Na vogalih menze sta poligonalna [[Pilaster|pilastra]] in med njima tri velike rože iz zelenih, rumenih in redečih vložkov, obdane s profiliranim belim okvirjem. Na menzi stoji širša predela, ki je na sredini gladka, na obeh straneh pa ima po dva pilastra, ki podpirata ogredje lesenega nastavka. Pilastri imajo reliefno vglobljena polja, okrašena z [[inkrustacija]]mi raznobarvnih svetlejših marmorjev<ref>Resman, str. 61</ref>. V medaljonu na predeli je napis SVS HVGONE VALLIS IOCOSAE / PRAELATO. VICARIO VERO MARCO RVSTIA SANCTO / IOSEPHO CESSIT<ref>Marolt, str. 118</ref>. Napis vsebuje [[kronogram]] in pove, da je bil oltar izdelan leta 1686, ko je bil v kartuziji Bistri prior Hugo Muregger, na preserski župniji pa vikar Marko Rustja. Takšne inkrustirane kamnite oltarje je tedaj izdelovala vipavska delavnica, ki jo je vodil kamnosek [[Mihael Kuša]] (Cussa)<ref>Vrišer, str. 48</ref>.
Na predelo je postavljen lesen, bogato izrezljan in pozlačen [[oltarni nastavek]] s po štirimi stebri na vsaki strani. V oltarni niši, poglobljeni s štirimi kulisami oblakov, stoji kip zavetnika cerkve [[Sveti Jožef|sv. Jožefa]], ob straneh spodaj na predeli pa kipa [[Sveta Ana|sv. Ane]] (levo) in [[Sveta Marija|Marije]]. Nad segmentnimi loki in [[voluta]]mi, ki zaključujejo osrednji del oltarja, je v osrednji niši [[Atika (arhitektura)|atike]] kip [[Bog Oče|Boga Očeta]] z zemeljsko kroglo v roki, nad atiko pa se dviguje dvoglavi orel s črko F (Vallis-Bistra) v [[grb]]ovnem ščitku<ref>Dražumerič, str. 325-326</ref>. Oltarni nastavek je danes močno osiromašen, saj so bili z njega ukradeni trije kipi [[evangelist]]ov, razpostavljeni po volutah in segmentnih lokih ogredja; iz atike so bili ukradeni tudi kipi [[Sveti Rok|sv. Roka]], [[Sveti Bruno|sv. Bruna]] in [[angel]]ov, iz osrednje niše oltarja pa vsi angelci, ki so obdajali kip sv. Jožefa<ref>Več o kipih in sliki na oltarju glej v Marolt, str. 112-115</ref>.
Stranska oltarja sta mlajša od glavnega. Vsak je oblikovan iz zidane menze trebušaste oblike, na kateri stoji v steno vzidan oltarni nastavek s kasetirano nišo. Niši sta danes prazni. V niši levega oltarja je bila slika sv. Antona, v niši desnega pa slika sv. Urha, datirana z letom 1831. Obe sliki zaradi varnosti hranijo v preserskem župnišču<ref name=«D326«>Dražumerič, str. 326</ref>.
Poleg glavnega oltarja odlikuje cerkveno notranjščino tudi lesena [[prižnica]] iz istega časa. Šesterostrana leca, na katero vodijo strme stopnice, stoji na vitkem kanelirnem (izžlebljenem) stebru. Posamezne stranice, ločene z vogalnimi volutami, so bogato okrašene z izrezljanimi vazami s cvetjem, enako tudi ograja stopnic in [[baldahin]]<ref name=«D326«/>.
==Sklici in opombe==
{{opombe}}
==Viri==
*Dražumerič, Marinka: ''Preserske podružnice''. V monografiji: {{cite book |title= Župnija Preserje skozi čas|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=2011|publisher= Župnija Preserje | location= Preserje |isbn= |cobiss= 256204800|page= |pages=319- 326|}}
*{{cite book |title= Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem : obdobje med pozno renesanso in zrelim barokom : katalog razstave Arhitekturnega muzeja Ljubljana v fužinskem gradu v Ljubljani od 23. januarja do 23. februarja 2001|last= Šumi|first= Nace |authorlink=Nace Šumi|coauthors= |year=2000|publisher= Arhitekturni muzej| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 109974528|page= 66|pages=|}}
*{{cite book |title= Arhitektura XVII. stoletja na Slovenskem|last= Šumi|first= Nace |authorlink=Nace Šumi|coauthors= |year=1969|publisher= Slovenska matica| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 18222081|page= |pages=70-73, 78-84|}}
*{{navedi knjigo|title= Še o nekaterih baročnih kamnitih oltarjih|last= Resman |first= Blaž |authorlink= |coauthors= |year=2005|series = Acta historiae artis Slovenica ||volume= 10|publisher=| location= |isbn= |cobiss= 24549421|page= |pages=43-63|accessdate=}}
*{{cite book |title= Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji|last= Vrišer|first= Sergej|authorlink=Sergej Vrišer |coauthors= |year=1976|publisher= Slovenska matica| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 9779201|page= |pages=|}}
*{{cite book |title= Dekanija Vrhnika : topografski opis. Umetnostni spomeniki Slovenije, 2|last= Marolt|first=Marijan |authorlink=Marijan Marolt|coauthors= |year=1929|publisher= Umetnostno zgodovinsko društvo| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 32092673|page= |pages=|}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jožef, Preserje]]
| |||