Švicarska garda: Razlika med redakcijama

'''Švicarska garda''' oz. papeška švicarska garda (Nemško:nemško ''Päpstliche Schweizergarde'', Francosko:francosko ''Garde suisse pontificale'', Italijansko:italijansko ''Guardia Svizzera Pontificia'', latinsko ''Pontificia Cohors Helvetica'' ali ''Cohors Pedestris Helvetiorum a Sacra Custodia Pontificis'') je majhna oborožena sila [[Vatikan]]a zadolžena za varovanje [[Papežpapež]]a, [[Apostolska palača|apostolske palače]] in vhodov v Vatikan.

Garda je bila ustanovljena [[22. januar]]jajanuarja [[1506]] s prihodom prvih 150 švicarskih [[najemnik]]ov v Vatikan. Prvi večji spopad je garda doživela [[6. maj]]amaja [[1527]] med četrto [[Plenitev Rima|plenitvijo Rima]]. V neenakem spopadu z najemniki Karla V. Habsburšekga so padli skoraj vsi gardisti, s tem pa so opravili svojo naloganalogo, saj so [[Papež Klemen VII.|Papežu KlemenuKlemnu VII]]. omogočili beg iz Vatikana.

V moderni dobi se je garda omejila bolj na ceremonialno vlogo. Po neuspelem atentatu na [[Papež Janez Pavel II.|Papežapapeža Janeza Pavla II.]] leta [[1981]] je bilo danega več poudarka na borilnihborilne veščinahveščine in uporabiuporabo ročnega strelnega orožja. Švicarska garda je danes najstarejša in hkrati najmanjša oborožena sila na svetu in hkrati edina skupina najemniških vojakov v skladu s švicarsko in vatikansko zakonodajo.

Zgodovina švicarske garde sega v čas [[Renesansa|renesanse]] in najemniških vojsk. V tistem času so imeli [[Kantoni Švice|švicarski kantoni]] populacijo, ki je presegapreko 50.000 prebivalcev. Ker je število prebivalcev presegalobilo previsoko za ekonomske zmožnosti kantonov, je prihajalo do revščine in lakotlakote. EdiniEdina izhodizhoda iz slabega ekonomskega položaja jesta bila emigracijav tertistem edenčasu izmedemigracija najboljin dobičkonosnih službslužba v tistem času, služiti kot najemniški vojakvojski. Za to nalogo je bilo v kantonih sposobnih okoli 15.000 moških, ki jih je novačila, plačevala in nadzirala [[Švicarska konfederacija|Konfederacija kantonov]]. Šlo je za sezonsko delo, s katerim so najemniki zaslužizaslužili dovolj, da so preživeli zimskenaslednje mesece. Vojska je bila ena najboljših tistih časov, temeljila je na [[Pehota|pehoti]] z zelo malo [[Konjenica|konjenice]] in skoraj ničbrez [[Topništvo|topništva]]. Skrivnost njihovega uspeha v boju je bila posebna pehotna taktika, predvsem terpa red in disciplina. Največji odjemalki uslug kantinskihkantonskih najemniških vojakov sta bili Francija in Španija. NajvečjiGlobok vtis so ti naredili na francoskega kralja Ludvika XI, ko se je 1.500 švicarskih vojakov pri Baslu uprlo dvajsetkrat večji vojski. Med kantoni in Francijo je bilo sklenjeno tudi posebno zavezništvo, v katerem so kantoni Franciji zagotavljali med 6.000 do 16.000 vojakov, medtem, ko je [[Francija]] kot močna evropska država kantonom zagotavljala varnostpokroviteljstvo na mednarodni ravni.

Kljub temu, da je bila švicarska garda v osnovi najemniška vojska, ni bila podrejena najemniku, temveč Konfederaciji kantonov. Konfederacija si je tako pridržala pravico, da je lahko vojsko umaknila kadar koli jevojsko želelaumaknila. Vojska je bila popolnoma samostojna s svojimi pravili, zastavami, oznakami in sodiščem. Poveljevanje je potekalo v domačem jeziku, za enote pa so veljali zakoni kantona, iz katerega so izviraleizhajale.

Dober glas o švicarski gardi je prišel tudi na ušesa [[Papež Sikst IV.|Papežapapeža Siksta IV.]], ki je leta [[1497]] s Konfederacijo kantonov sklenil pogodbo o najemu švicarskih vojakov., Vv Vatikanu pa je za ta namen postavil vojašnico. Pogodbo je obnovil [[Papežpapež Inocenc VIII.]]. Med t. i. [[Italijanske vojne|italijanskimi vojnami]] so bili švicarski vojaki stalnica na bojišču, bojevali so se na strani vseh udeležencev v spopadu. O njihovi slavisposobnosti se je na lastne oči prepričal tudi [[kardinal]] Giuliano della Rovere, bodoči [[Papež Julij II.]], Inin ko je ta leta [[1503]] postal papež, je Konfederacijo kantonov prosilvprašal za stalno namestitev 200 švicarskih najemnikov v Vatikanu. Prošnja je bila ugodena in 22. januarja 1506 je v Vatikan prišlo prvih 150 najemnikovvojakov od skupaj 200.

Pred prvo veliko preizkušnjo so bili gardisti postavljeni leta 1527 med t. i. četrto [[plenitev Rima (1527)|plenitvijo Rima]]. Takrat je vojska [[Karel V. Habsburški|Karlovih]] [[protestantizem|protestantovskih]] [[landkneht]]ov napadalanapadla Rim ter nato po njem celo leto plenila in morila. Maloštevilna švicarska garda se je 6. maja v bližini [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilike Sv. Petra]] zoperstavila napadalcem ter tako [[Papež Klemen VII.|Papežupapežu KlemenuKlemnu VII.]] omogočila, da je preko skrivnega prehoda pobegnil v [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]]. V spopadu z najemniki kralja Karla V. je umrlo 147 od 189 švicarskih gardistov. Preživeli so le tisti, ki so varovališčitili papeža med begom v Angelski grad.

Švicarska garda je varovala papeža tudi v naslednjih turbolentnihnemirnih stoletjih in desetletjih. Leta [[1874]] je Švicarska konfederacija z ustavo prepovedala najemniške vojske, leta [[1927]] pa je prepovedala, da bi se švicarski državljani vključevali v druge vojske. Izjemaz jeizjemo bila švicarskapapeške papeška gardagarde. Po združitvi Italije leta 1870 ter koncuukinitvi Papeške države leta 1870 in ukinitvi papeškenjene vojske je švicarska garda ostalapostala edina oborožena sila Vatikana. Njene glavne naloge so postaleodtlej varovanjezaščita Papeža, Vatikanapapeža in [[Papeška palača Castel Gandolfo|papeškenjegove rezidence Castel Gandolfo]] ter Vatikana sploh, z leti pa je garda začelaprevzela vedno bolj prevzematitudi ceremonialne in protokolarne naloge. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in nemško okupacijo [[Rim]]a je Švicarska garda skupaj s palatinsko in plemiško gardo varovala Vatikan pred morebitnim nemškim vdorom ter kaotičnimirevolucionarnimi razmerami, ki so vladale izven vatikanskih zidov. Po [[Drugi vatikanski koncil|drugem vatikanskem koncilu]] je [[Papež Pavel VI.]] z reformami v cerkvi ukinil palatinsko in plemiško gardo, ohranila se je le švicarska garda.

Po neuspelem atentatu na Papeža Janeza Pavla II. leta [[1981]] je bilo danega več poudarka na borilnihborilne veščinahveščine in uporabiuporabo ročnega strelnega orožja. Leta [[1988]] je gardo pretresel umor, v katerem je gardist ubil svojega poveljnika švicarske garde ter potem storil samomor.

Leta [[2006]] je papeška švicarska garda praznovala petstoto obletnico svojega obstoja. Ob tem dogodku se je 80 nekdanjih gardistov peš odpravilo iz švicarskega mesta Bellinzona do Vatikana. Šestega maja tega leta je priseglo 33 novih gardistov, prisega je potekala na stopnicah bazilike Sv. Petra, kjer se je potekalodvil zadnji boj gardistov leta 1527, in ne na dvorišču San Damaso kot je v navadinavadno.

Januarja [[2014]] je papež Frančišek zodslovil ukazomin odslovilnadomestil dotedanjega poveljnika garde ter ga nadomestil z namestnikom. Vzrok naj bi bila nesoglasja v gardi.

Gardist lahko postane vsak švicarski državljan katoliške veroizpovedi, ki je služil vojaški rok v švicarski vojski ter ni zagrešil kaznivih dejanj. Končano mora imeti visoko šolo, visok mora biti minimalno 174 cm ter star med 19 in 30 let. Žensk ne sprejemajo med gardiste, čeprav vje prihodnostita dopuščajomožnost tudi to možnostdopuščena. Služba gardista traja od 2 do 25 let. Prisega novih gardistov poteka vsako leto [[6. maj]]amaja (dan plenitve Rime leta 1527) v Vatikanu na dvorišču San Damaso. Gardisti so v času služenja nameščeni v Vatikanu, zaradi pomanjkanja prostora je zaželjeno, da nimajo družin.

Danes je papeška švicarska garda najmanjša in ena izmed najstarejših oboroženih sil na svetu. Po letih jo prekašata le osebna garda britanskih monarhov (Yeomen of the Guard) ter prvi kraljevi regiment španske vojske (1stRegimiento Kingsde ImmemorialInfantería InfantryInmemorial Regimentdel Rey n.º 1).

Naloga Švicarske garde je zagotavljanje varnosti (nadzor obiskovalcev, varnostne naloge, varovanjeosebna osebzaščita, straža) ter ceremonialne naloge (protokol, obiski, sveteslavnostni maše,....obredi). Glavna naloga gardistov je varovanjezagotavljanje Papežaosebne varnosti papeža in prebivalcev Vatikana. Ostale naloga panaloge so: na primer spremljanje Papežapapeža na potovanjih, varovanjeasistenca kardinalov med volitvami novega Papežapapeža, varovanjenadziranje in obramba vhodov v Vatikan, terjavni izvajanjered ostalihv varnostnihsodelovanju inz ceremonialnihitalijansko nalogpolicijo.

Uniforme švicarske garde so najbolj znane vojaške uniforme na svetu. Zamislil si jih je nekdanji poveljnik švicarske garde Jules Repond ([[1910]]-[[1921]]), v uporabo pa so prišle leta [[1914]]. Garda ima več različnih tipov uniform; najbolj znana je t. i. gala uniforma, ki s posebnim krojem ter modrimi, rumenimi in rdečimi črtami daje videz [[Renesansa|renesančnega obdobja]]., Barvesaj uniformeso soto tradicionalne barve družine [[Medičejci|Medičejcev]]. Gala uniforme so namenjene ceremonialnim in protokolarnim dogodkom. Pri vsakdanjih dolžnostidolžnostih gardisti uporabljajo bolj funkcionalne modre uniforme z belim ovratnikom, rjavim pasom ter črno [[Baretka|baretko]].

Vojaki in poddesetniki nimajo nobenih oznak, razlikujejo se le po obliki [[Helebarda|helebard]]. [[Desetnik]]i imajo rdečo oznako na obleki, od ostalih pa se razlikujejo tudi po drugačni helebardi. Vsi imajo na čeladah rdeča peresa. Vodniki imajo enak kroj obleke, le da je ta drugačne barve. Zgornji del je črn z rdečimi črtami na rokavih. terhlače rdečimiso hlačamirdeče. Na čeladi imajo rdeča peresa, od ostalih vojakov pa se razlikujejo tudi po zgornjem delu oklepa, na katerem je drug vzorec. [[Častnik]]i imajo popolnoma rdečo uniformo ter drugačen kroj hlač. Oboroženi so s [[Sablja|sabljo]], na čeladah imajo peresa škrlatne barve; izjema je poveljnik, ki ima peresa bele barve. Njihov zgornji del oklepa je temnejše barve z zlatim vzorcem, oklep je za razliko od vojakov pokriva tudi roke do zapestja. Glavni pokrivali vojakov sta črna baretka ter čelada morion s peresi, ki pa se uporabljaluporablja le ob ceremonialnih dolžnostih.

Čeprav švicarski gardisti s svojo obleko in oborožitvijo dajejo videz kakor, da so prišli iz nekega drugega zgodovinskega obdobja v zgodovini, videz vara. Gre za dobro usposobljeno in oboroženo vojaško enoto. Najpogosteje jih je videti oborožene s helebardami in meči. Čeprav so vešči uporabe tudi tega za naše čase starega orožja, gre za orožje, ki se uporablja le v ceremonialne namene in je bolj ali manj turistična atrakcija. Sodobna oborožitev gardistov se nahaja v orožarni znotraj vojašnice švicarske garde. Orožarna je izredno dobro založena, v njej pa je možno najti orožje iz časa časa renesanse pa vse do sodobnega najnovejšega avtomatskega orožja.