Umetni splav v Sloveniji: Razlika med redakcijama

 

== Družba ==

Leta 2017 je 80,4 % anketirane javnosti podpiralo trenutno uredbo pravice do splava v Sloveniji, 12,0 % pa ji je nasprotovalo.<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Dela: Pravica do splava ustrezno urejena|url=https://www.delo.si/novice/politika/pravica-do-splava-ustrezno-urejena.html|website=www.delo.si|date=2017-08-27|accessdate=2020-05-11|language=sl-si|first=Zoran|last=Potič}}</ref>

 

Pred državnozborskimi volitvami leta 2014 sta se proti pravici do splava izrecno izrekli zgolj stranki [[Nova Slovenija]] ("Krščanski demokrati se zavzemamo za spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti.") in [[Slovenska ljudska stranka]] ("V primeru pravice do splava v SLS izhajamo iz načela dostojanstva človeka od spočetja do smrti z izjemo, kjer je ogroženo tudi življenje matere. [...] Splav prekine življenje nerojenega otroka in pušča trajne posledice na materah, zato se v SLS zavzemamo za obvezno osveščanje o vseh posledicah splava in predhodno izčrpanje vseh alternativnih možnosti, ki bi omogočile rojstvo otroka."). [[Stranka modernega centra|Stranka Mira Cerarja]] je podala mnenje, da umetni splav sicer v nasprotju z ustavno pravico do nedotakljivosti človekovega življenja, a da ga pravica do avtonomije nad lastnim telesom presega dokler ni mogoče ohraniti neodvisnega življenja ploda.<ref>{{Navedi splet|title=Ali je v primeru splava kršena ustavna pravica?|url=https://www.delo.si/novice/volitve/ali-je-v-primeru-splava-krsena-ustavna-pravica.html|website=www.delo.si|date=2014-07-08|accessdate=2020-05-11|language=sl-si|first=Ni Č|last=Delo.si}}</ref> Matej Tonin, vodja stranke NSi, je v intervjuju iz leta 2018 rekel, da ne podpira prepovedi splava, a da želi, da se dostop do splava oteži z birokratskimi ovirami in ter da se storitev izvzame iz pravic osnovnega zdravstvenega zavarovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Sem pa zelo za to, da se oteži pot do splava in da to ni rutinski poseg, ko prideš in greš|url=https://reporter.si/clanek/izjava-dneva/sem-pa-zelo-za-to-da-se-otezi-pot-do-splava-in-da-to-ni-rutinski-poseg-ko-prides-in-gres-640076|website=Revija Reporter|accessdate=2020-06-28}}</ref>

 

Ob snovanju ustave leta 1991 se je slovenska Rimokatoliška cerkev izrekla proti zapisu pravice do splava v ustavo RS. RKC je ob tem podala mnenje, da splav ni temeljna človekova pravica ter je strokovno, etično in politično vprašanje, vključitev katerega v ustavo RS bi lahko slednjo spolitizirala in vrednotno odtujila od dela prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=O domnevni ustavni pravici do splava {{!}} Katoliška Cerkev|url=https://katoliska-cerkev.si/o-domnevni-ustavni-pravici-do-splava|website=katoliska-cerkev.si|accessdate=2020-05-11}}</ref>

 

== Sklici ==