Wilhelm von Tegetthoff: razlika med redakcijama

m
T
m (T)
== Vojaška kariera ==
Wilhelm je kot mornariški [[častnik]] pod poveljstvom [[viceadmiral]]a [[Hans Birch Dahlerup|Dahlerupa]] sodeloval v avstrijski blokadi [[Benetke|Benetk]] od maja do avgusta 1849.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=19}}</ref> 16. junija 1851 je bil povišan v čin [[poročnik fregate|poročnika fregate]] <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=19}}</ref>, kasneje je napredoval do čina [[poročnik bojne ladje|poročnika linijske ladje]] (16. decembra 1852).<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=19}}</ref> Med [[krimska vojna|krimsko vojno]] je bil poveljnik avstrijskega [[parnik]]a Taurus, zasidranega v pristaniščih ob ustju [[Donava|Donave]]. V letih 1857-58 je skupaj z raziskovalcem [[Theodor von Heuglin|Theodorjem von Heuglinom]] plul po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in Adenskem zalivu,<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=21}}</ref> kjer je za Avstrijo raziskoval možnosti za pridobitev [[Kolonija (geografija)|kolonialnih posesti]], v luči skorajšnjega odprtja [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]]. Ko je 20. januarja 1858 obiskal [[Aden]], ga je tam pričakala vest o povišanju v čin [[kapitan korvete|kapitana korvete]].<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=23}}</ref>
V letih 1859-60 je kot ajudantadjutant novega vrhovegavrhovnega poveljnika avstrijske mornarice, [[Maksimilijan I. Mehiški|nadvojvode Maksimilijana]] sodeloval pri odpravi v [[Brazilija|Brazilijo]]. 27. aprila 1860 je bil imenovan za [[kapitan fregate|kapitana fregate]] in leta 1861 [[kapitan bojne ladje|kapitana linijske ladje]] ter mu je bilo zaupano poveljstvo nad ladjevjem [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstrijske mornarice]] na območju [[Levant]]a <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=27}}</ref>, v strateško pomembnem vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]].
[[Slika:Wilhelm von Tegetthoff 1864.JPG|thumb|150px|right|Tegetthoff leta 1864 na [[SMS Schwarzenberg]], pred bitko za Helgoland]]
Med [[vojna za Schleswig-Holstein|vojno za Schleswig-Holstein]] (1864) je dobil poveljstvo nad manjšim delom avstrijskega ladjevja, s katerim je Avstrija [[Prusija|Prusom]] priskočila na pomoč proti močnejši [[Danska|danski mornarici]], ki je blokirala severna nemška pristanišča (ustje reke Labe in pristanišče [[Hamburg]]). Tegetthoff se je spopadel z danskim kapitanom [[Edouard Suenson|Edouardom Suensonom]] v [[Bitka za Helgoland (1864)|bitki za Helgoland]] <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=30}}</ref>, kjer je izbojeval »[[Pirova zmaga|pirovo zmago]]« z dvema fregatama, [[SMS Radetzky]] in [[SMS Schwarzenberg]]. Za pogum v bitki za Helgoland je bil nagrajen z admiralsko zastavo, cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] pa ga je 10. maja 1864 kar s [[telegraf|telegram]]om povišal v čin [[kontraadmiral]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=33}}</ref>
[[Slika:Tegetthoff Marsch.jpg|thumb|150px|right|Tegetthoffova koračnica]]
 
Tegetthoff je bil takoj povišan v [[viceadmiral]]a in je prejel telegrama s čestitko nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinanda Maximilijana]], okronanega cesarja [[Mehika|Mehike]] ter [[viceadmiral]]a [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Bircha Dahlerupa]], nekdaneganekdanjega vrhovnega poveljnika avstrijske vojne mornarice. Tegetthoff je bil odlikovan s poveljniškim križem reda Marije Terezije in je postal častni meščan [[Dunaj]]a, [[Trst]]a, [[Ston]]a, [[Wiener Neustadt|Dunajskega Novega mest]]a, [[Zadar|Zadra]] in [[Ljubljana|Ljubljane]].
<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=85}}</ref>
Skladatelj Philipp H. Poelmahn je napisal tudi Tegetthoffovo koračnico, posvečeno zmagovalcem bitke pri Visu, katere izkupiček od prodaje je bil namenjen mornarjem in častnikom, ranjenim v bitki.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=85}}</ref>
 
=== Študijsko potovanje in mehiška misija ===
Tegetthoff je bil v letih 1866-67 na študijskem potovanju v [[Francija|Franciji]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=88}}</ref> Med njegovim obiskom industrijske razstave v [[Pariz]]u je bil 1. julija 1867 s depešo pozvan, naj se nemudoma vrne na [[Dunaj]], saj je na dvor prišla vest, da je bil mehiški cesar [[Maksimilijan I. Mehiški]] (brat cesarja Franca Jožefa) po obsodbi na smrt 19. junija 1864 v Queretaru usmrčen.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=89}}</ref> Zaupana mu je bila tajna naloga pripeljati v Avstrijo truplo pokojnega cesarja, zato je Wilhelm skupaj z bratom Carlom (ki mu je hotel pomagati iz naraščajočih zdravstvenih in finančnih težav) odpotoval v [[Mehika|Mehiko]], kjer so bile razmere po prevzemu oblasti [[Benito Juarez|Benita Juareza]] še zelo negotove. Po dolgotrajnih diplomatskih prizadevanjih je bilo truplo pokojnega cesarja z vojaškim spremstvom le odposlano v Veracruz.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=91}}</ref> Tegetthoff pa si je moral zelo naprezati tudi za izpustitev tistih avstrijskih državljanov, ki so služili pokojnemu cesarju, bili sprva nekateri celo obsojeni na smrt, vendar nato večinoma pomiloščeni in obsojeni na izgon.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=92}}</ref>
ZaupanaV mupismu jesvoji bilazaupnici tajnain nalogaprijateljici, pripeljatibaronici vvon Avstrijo truplo pokojnega cesarjaLutteroth, zato je WilhelmTegetthoff skupajzaupal, z bratom Carlom (ki muda je hotel[[fregata]] pomagati[[SMS izNovara]] naraščajočihza zdravstvenihplovbo inod finančnihmehiškega težav)[[Veracruz]]a odpotoval vdo [[MehikaHavana|MehikoHavane]], kjerpotrebovala sopet biledni, razmereod potam prevzemu oblastido [[Benito Juarez|Benita JuarezaCadiz]] še zelo negotove. Po dolgotrajnih diplomatskih prizadevanjih je bilo truplo pokojnega cesarja z vojaškim spremstvom le odposlanoa v Veracruz.<ref>{{navedi knjigo [[Španija|author=Španiji]] Grdinapa Igornadaljnjih |year=enaindvajset 2016|title= Wilhelm von Tegetthoffdni in bitka pri Visu 20pol. julijaV 1866pristanišče |publisher=[[Trst]] Umetniškije kabinetSMS PrimožNovara Premzl|isbn=978-961-6055-45-1prispela |cobiss=16. 86372353|pages=91}}</ref>januarja Tegetthoff1868, pas sitem je moralbila zelomučna naprezatimisija tudiuspešno zazaključena. izpustitev18. tistihjanuarja avstrijskihje državljanov,na ki[[Dunaj]]u soTegetthoff služilivodil pokojnemusvečani cesarju,sprevod bilipri sprvapogrebu nekatericesarja celoMaksimilijana obsojeniv nagrobnici smrt, vendar nato večinoma pomiloščeni in obsojeni naKapucinske izgoncerkve.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=92}}</ref>
V pismu svoji zaupnici in prijateljici, baronici von Lutteroth, je Tegetthoff zaupal, da je [[fregata]] [[SMS Novara]] za plovbo od mehiškega [[Veracruz]]a do [[Havana|Havane]] potrebovala pet dni, od tam do [[Cadiz]]a v [[Španija|Španiji]] pa nadaljnjih enaindvajset dni in pol. V pristanišče [[Trst]] je SMS Novara prispela 16. januarja 1868, s tem je bila mučna misija uspešno zaključena.
18. januarja je na [[Dunaj]]u Tegetthoff vodil svečani sprevod pri pogrebu cesarja Maksimilijana v grobnici Kapucinske cerkve.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=92}}</ref>
 
=== Prevzem vodstva avstro-ogrske vojne mornarice ===
Tegetthoff je bil po preoblikovanju avstrijskega cesarstva v dvojno monarhijo 25. februarja 1868, v skladu z voljo dvora, imenovan za vrhovnega poveljnika [[Avstro-ogrska|avstro-ogrske]] vojne mornarice, s tem pa je dobil tudi odločilno besedo pri najpomembnejših odločitvah glede njene organizacije in temeljnih ciljev razvoja.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=94}}</ref> Tegetthoff je bil hkrati imenovan tudi za vodjo mornariške sekcije vojnega ministrstva na Dunaju, katerega naloge (bolj administrativnega značaja) je dotlej opravljal viceadmiral [[Ludwig von Fautz]].<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=94}}</ref> Kot šef mornariške sekcije vojnega ministrstva si je Tegetthoff prizadeval za moderno in bolj učinkovito upravo njemu zaupanega področja, ki je bilo dejansko povsem ločeno od ostalih vej oboroženih sil, ter za razmejitev različnih strokovnih delovnih področij.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=94}}</ref> Tegetthof se je takoj po prevzemu novih funkcij srečal z birokratskimi in političnimi »mlini na veter«, ki so ga na razne načine ovirali pri velikopoteznem cilju zagotoviti načrtovanih petnajst za boj sposobnih oklepnic ter primerne obalne infrastrukture. Velika nasprotovanja in neuspehe je doživljal tudi v Reichstagu (avstro-ogrskem parlamentu), v katerem so poslanci nasprotovali najetju posebnih, samo za področje mornarice namenjenih [[kredit]]ov. S tem je bila gradnja flote zelo upočasnjena. Petnajst velikih oklepnic, ki jih je predvideval njegov cesarju predloženi načrt iz septembra 1868, habsburška monarhija ni imela niti v letih tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]].<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=95}}</ref>
 
Politične spremembe, ki jih je še poslabševala nespametna odločitev, da ob vzpostavitvi [[dualizem|dvojne monarhije]] vojna mornarica ne dobi posebnega ministrstva, so Tegetthoffa čedalje bolj oddaljevale od njegovih idealov in ciljev. Kot ugledna javna osebnost se je moral udeleževati najrazličnejših prireditev, ki pa mu niso prinesle notranjega zadovoljstva in jih ni znal izrabiti za širitev svojih idej ter za lobiranje v pomembnih in pogosto za vojno mornarico odločujočih krogih. V času svojega poveljevanja si je prizadeval, da bi bila vsa habsburška flota kar najbolje pripravljena na najrazličnejše izzive. Bližajoča se otvoritev [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] je ponovno povečala pomen [[Sredozemlje|sredozemskega morja]]. Leta 1871 je bilo v avstro-ogrski vojni mornarici zgolj 374 častnikov (od tega 58 kadetov).<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=96}}</ref> Mornariška akademija, ki se je v letih 1848-1866 selila med Benetkami, Trstom in Reko, je na [[Reka, Hrvaška|Reki]] dobila nov program, po britanskih zgledih, saj je Tegetthoff od mornariških častnikov pričakoval in zahteval ne samo obvladovanje stroke, ampak tudi splošno široko razgledanost.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=96}}</ref> K temu je pripomogla tudi izobrazba profesorjev, ki so bili na mornariški akademiji po tegetthoffoviTegetthoffovi prenovi povsem primerljivi s svojimi kolegi v civilnih krogih, in pa napotitev kadetov na obvezna daljša mornariška križarjenja po svetu. V praksi je bil zaključek študija na mornariški akademiji primerljiv s končanim študijem na univerzi.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=97}}</ref> Avstro-Ogrska je v tegetthoffoviTegetthoffovi dobi začela graditi oklepni fregati SMS Custoza in SMS Erzherzog Albrecht, ki sta bili v službo vključeni 1871 in 1872.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=97}}</ref>
Politične spremembe, ki jih je še poslabševala nespametna odločitev, da ob vzpostavitvi [[dualizem|dvojne monarhije]] vojna mornarica ne dobi posebnega ministrstva, so Tegetthoffa čedalje bolj oddaljevale od njegovih idealov in ciljev. Kot ugledna javna osebnost se je moral udeleževati najrazličnejših prireditev, ki pa mu niso prinesle notranjega zadovoljstva in jih ni znal izrabiti za širitev svojih idej ter za lobiranje v pomembnih in pogosto za vojno mornarico odločujočih krogih.
V času svojega poveljevanja si je prizadeval, da bi bila vsa habsburška flota kar najbolje pripravljena na najrazličnejše izzive. Bližajoča se otvoritev [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] je ponovno povečala pomen [[Sredozemlje|sredozemskega morja]]. Leta 1871 je bilo v avstro-ogrski vojni mornarici zgolj 374 častnikov (od tega 58 kadetov).<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=96}}</ref> Mornariška akademija, ki se je v letih 1848-1866 selila med Benetkami, Trstom in Reko, je na [[Reka, Hrvaška|Reki]] dobila nov program, po britanskih zgledih, saj je Tegetthoff od mornariških častnikov pričakoval in zahteval ne samo obvladovanje stroke, ampak tudi splošno široko razgledanost.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=96}}</ref> K temu je pripomogla tudi izobrazba profesorjev, ki so bili na mornariški akademiji po tegetthoffovi prenovi povsem primerljivi s svojimi kolegi v civilnih krogih, in pa napotitev kadetov na obvezna daljša mornariška križarjenja po svetu. V praksi je bil zaključek študija na mornariški akademiji primerljiv s končanim študijem na univerzi.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=97}}</ref> Avstro-Ogrska je v tegetthoffovi dobi začela graditi oklepni fregati SMS Custoza in SMS Erzherzog Albrecht, ki sta bili v službo vključeni 1871 in 1872.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=97}}</ref>
 
=== Otvoritev Sueškega prekopa ===
== Bolezen in smrt ==
[[Slika:Grabmal Tegetthoff1.jpg|thumb|left|150px|grob rodbine Tegetthoff na pokopališču St. Leonhard v [[Gradec|Gradcu]] ]]
Že v letu 1870 so se morali zdravniki ponovno ukvarjati s tegetthoffovimiTegetthoffovimi rakastimi tvorbami na ustnici, toda bolezen je kljub terapevtskim posegom vse bolj napredovala in ga slabila. V začetku leta 1871 je imel Tegetthoff vse pogostejše dihalne težave, zaradi katerih je zaprosil za daljši dopust. V nedeljo, 2. aprila 1871, se je kljub povišani temperaturi na [[Dunaj]]u udeležil sprejema pri kneginji Eleonori von Schwarzenberg, vendar se je na njem, zaradi slabega počutja, zadržal le kratek čas. V svoje stanovanje se je močno prehlajen vrnil peš in naslednjega dne obležal. Sprva je odklanjal zdravniško pomoč in jo sprejel šele ob hudih težavah z dihanjem. Že 4. aprila zvečer se je začel njegov poslednji boj, ki ga je nezavesten končal šele čez tri dni, 7. aprila 1871, star komaj triinštirideset let.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=102}}</ref> Tegetthoffov pogreb, ki ga je vodil poreško-puljski škof [[Juraj Dobrila]], je bil 10. aprila 1871 na dunajskem pokopališču Matzleindorf.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=104,105}}</ref> Tegetthoffove posmrtne ostanke so konec oktobra 1872 premestili v družinski grob na pokopališču St. Leonhard v [[Gradec|Gradcu]]. Zanj je do leta 1883 skrbela mati Leopoldina, ki je vanj kmalu za Wilhelmom pokopala sina Albrechta, pozneje pa še sina podmaršala [[Karl von Tegetthoff|Karla]].<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=106}}</ref>
 
== Odlikovanja in nagrade ==
668

urejanj