Gornji Grad: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→‎Zgodovina: dodan status mesta
Vrstica 41:
Naselje je stopilo v zgodovino leta 1140 z ustanovitvijo [[Benediktinski samostan Gornji Grad|benediktinskega samostana Gornji Grad]], ki je leta 1461 prešel pod [[ljubljanska nadškofija|ljubljansko nadškofijo]] in postal rezidenca [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskih škofov]]. V zapiskih iz leta 1349 je kraj omenjen kot trg ''Rore''. Gornji Grad je 5. avgusta 1928 dobil status [[mesto|mesta]], ki [[Seznam mest v Sloveniji|velja še naprej]]. V kraju je leta 1630 umrl ljubljanski škof [[Tomaž Hren]].<ref>{{navedi knjigo |last=Belec|first=Borut|authorlink=|coauthors=|year=1995|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS|location=Ljubljana|id=36607233}}</ref>
 
Prvotna cerkev je bila postavljena kot del v [[12. stoletje|12. stoletju]] nastalega [[benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a. Bila je večkrat prezidana. Ob razpustitvi samostana proti koncu [[Srednji vek|srednjega veka]] je bila dodeljena [[Ljubljanska škofija|ljubljanski škofiji]], ki je poleg dušnega pastirstva prevzela tudi sodne pravice. Gornji grad je tako postal poletna rezidenca ljubljanskih [[škof]]ov. Znamenitost kraja je [[cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad|cerkev sv. Mohorja in Fortunata]], bivša sostolnica ljubljanski, ki je po prostornini največja v [[Slovenija|Sloveniji]], ima tudi najvišjo [[kupola|kupolo]]. Zgrajena je bila v letih 1757–—17631757–1763.
 
Cerkev je danes temelj za lokalni turizem, tovrstno pomembna pa je tudi romarska pot k [[Marija zvezda|Mariji zvezdi]] v [[Nova Štifta, Gornji Grad|Novi Štifti]]. Turiste prav tako privlači [[etnologija|etnološki]] muzej ''Štekl'' z zbirko etnoloških in tehnoloških značilnosti področja ter podob in razglednic. Kulinarična posebnost kraja je [[zgornjesavinjski želodec]].<ref>Turistična oglasna deska, Gornji Grad. Pridobljeno 27. 04. 2007</ref>