Sizif: Razlika med redakcijama

Sizif je dal na [[skala|skali]] nad novo ustanovljenim mestom Korint zgraditi veličasten [[grad]], ki pa ni imel pitne [[voda|vode]]. Zato je Sizif poskušal priti do izvira sveže vode preko bogov. Izkoristil je spor med kraljem bogov, [[Zevs]]om, in rečnim kraljem [[Azop]]om. Azopu je izdal, kje se skriva Zevs, in v zameno za informacijo mu je Azop daroval izvir pitne vode na gradu. Zevsa je sizifovoSizifovo dejanje razjezilo, zato je ponj poslal [[Tanatos]]a, smrt. Sizif je smrt zvijačno ujel in jo zaprl v temnico. Od takrat naprej ni umrl več noben človek na svetu. Zevs je še enkrat pobesnel in poslal boga [[Ares]]a, da je osvobodil smrt, ki je Sizifa odpeljala v [[Hades]]. Sizif, ki je pričakoval tak rezultat, je že pred tem naročil ženi, naj ne žaluje za njim in mu ne položi v [[grob]] darov, ki jih je bilo po tedanjih [[šege|šegah]] treba priložiti mrtvemu. Žena ga je ubogala in je celo slavila njegovo smrt. Sizif je v Hadesu tarnal nad njenim početjem in si izboril, da mu je Tanatos dovolil izhod iz Hadesa, da bi ženo opomnil na njene dolžnosti. Sizif je tako pobegnil iz sveta mrtvih in priredil veliko zabavo na račun bogov. To je Zevsa tako razjezilo, da je namenil Sizifu naložiti grozno kazen in ga poslati v [[Tartar]]. Ponovno je ponj poslal Tanatosa, ki se je z njim vrnil v Hades.

Za [[kazen]] za njegove grehe proti bogovom je bil Sizif vržen v Tartar med največje grešnike. Tam je moral za kazen valiti ogromno [[skala|skalo]] na vrh [[hrib]]a. Vsakič, ko je pririnil skalo skoraj na vrh, pa mu je le-ta ušla in se skotalila na vznožje. Tako kazen bo po grški mitologiji opravljal celo večnost.