Personalizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jurij5 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Jurij5 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 16:
Na splošno je metoda personalistov [[Ontologija|ontološka]] analiza stvarnosti, osnovana na konceptu izkušnje, ki istočasno zajema [[Objektivnost|objektivne]] in subjektivne elemente. Objektivni prihajajo iz poznavanja in zaznavanja sveta kot zunanjega subjektu, subjektivni pa iz percepcije samega sebe, notranjega sveta, ki ni izvedljiv na nič zunanjega v objektivnem smislu.<ref>Burgos (2018), ''An Introduction to Personalism,'' str. 207.</ref>
 
== EmmanuelFrancoski Mournierpersonalizem ==
Francoski personalizem se je oblikoval okoli revije ''[[Esprit (revija)|Esprit]] (Duh),'' ki jo je ustanovil Emmanuel Mournier (1905–1950). Pri njej so sodelovali [[Jacques Maritain]], [[Jean Lacroix]], [[Gabriel Honoré Marcel|Gabriel Marcel]], [[Paul Ricœur|Paul Ricoeur]] in drugi.
Mournier (1905–1950), ustanovitelj francoske revije ''[[Esprit (revija)|Esprit]] (Duh)'' in avtor del, kot so ''Personalistična in komunitarijanska revolucija'' (1934) ter ''Manifest v službi personalizma'' (1936), velja za enega temeljnih predstavnikov te filozofske misli. Juan Miguel Burgos ga označi za komunitarijanskega personalista, usmerjenega v dejanje, ''praxis.''<ref>Burgos (2018), ''An Introduction to Personalism,'' str. 67. 71.</ref> Francoz svoj pogled na personalizem predstavi v ''Manifestu,'' kjer zapiše:<blockquote>Za nas je personalizem samo pomenljivo geslo, udobna oznaka za različne nauke, ki pa lahko v zgodovinski situaciji, v katero smo postavljeni, pridejo do soglasja o osnovnih, fizičnih in metafizičnih pogojih nove civilizacije. […] Zato moramo govoriti o personalizmih v množini.<ref>v Stres (2018), ''Leksikon filozofije,'' str. 640.</ref></blockquote>
 
=== Oseba,Emmanuel dejanje in družbaMournier ===
Mournier (1905–1950), ustanovitelj francoske revije ''[[Esprit (revija)|Esprit]] (Duh)'' in avtor del, kot so ''Personalistična in komunitarijanska revolucija'' (1934) ter ''Manifest v službi personalizma'' (1936), velja za enega temeljnih predstavnikov te filozofske misli. Juan Miguel Burgos ga označi zaZa komunitarijanskega personalista, usmerjenega v dejanje, ''praxis.,'' ga označi [[Juan Manuel Burgos]].<ref>Burgos (2018), ''An Introduction to Personalism,'' str. 67. 71.</ref> Francoz svoj pogled na personalizem predstavi v ''Manifestu,'' kjer zapiše:<blockquote>Za nas je personalizem samo pomenljivo geslo, udobna oznaka za različne nauke, ki pa lahko v zgodovinski situaciji, v katero smo postavljeni, pridejo do soglasja o osnovnih, fizičnih in metafizičnih pogojih nove civilizacije. […] Zato moramo govoriti o personalizmih v množini.<ref>v Stres (2018), ''Leksikon filozofije,'' str. 640.</ref></blockquote>
 
==== Oseba, dejanje in družba ====
Odrekati nekomu najvišje človeške možnosti ali ga zožiti na predmet ali sredstvo, kot da bi obupali na njem, Mounierju pomeni [[greh]] proti osebi. Za človeka pravi, da ne more imeti duševnega življenja, ki bi bilo ločeno od telesnega, popolnoma je »telo« in popolnoma »duh«. S telesom je postavljen v naravo in njegovo telo je tam, kjer je tudi on sam. Narava ni [[zlo]], je pa kot prostor brezosebnega in objektivnega prostor odtujitve.<ref>Mournier (1990), ''Oseba in dejanje'', str. 166–169.</ref>
 
Vrstica 28 ⟶ 31:
Zavzema se za družbo, ki bi temeljila na ''humanih dejanjih'' in navaja primere, kot so: da oseba stopi iz sebe in postane razpoložljiva drugim, da skuša razumeti, se postaviti na stališče drugega in v sočutju prevzeti njegove skrbi, da velikodušno in brez pričakovanih koristi daje in da oseba ravna zvesto. Zvestoba pa za Mounierja ne predstavlja enoličnega ponavljanja v nekem odnosu, temveč dialektiko sobivanja, torej nekaj bogatega, ustvarjalnega.<ref>Mournier (1990), ''Oseba in dejanje'', str. 184–185.</ref>
 
== KarelPoljski Wojtylapersonalizem ==
Po drugi svetovni vojni so na [[Poljska|Poljskem]] pod [[Sovjetska zveza|sovjetsko]] oblastjo vzniknili novi miselni tokovi, ki so bili blizu personalizmu, da bi tekmovali z [[Marksizem|marksistično]] [[Antropologija|antropologijo]]. FrancoskiPojavil se je [[Katolištvo|katoliški]] tednik''Tygodnik Powszechny,'' francoski ''Esprit'' pa je navdihnil ustanovitev revije ''Znak'' in ob njej se je oblikovalo ustvarjalno intelektualno gibanje, katerega del je bil tudi [[Papež Janez Pavel II.|Karel Wojtyla]], vodilni teoretik [[Krščanstvo|krščanskega]] oz. [[Tomizem|tomističnega]] personalizma. Poleg njega se omenjata tudi njegova profesorska kolega [[Katoliške univerze v Lublinu]], Wincenty Granat in Czesław Bartnik.
 
=== Karel Wojtyla ===
Študij [[Etika|etike]] (zlasti [[Tomaž Akvinski|Akvinskega]], [[Immanuel Kant|Kanta]], [[David Hume|Huma]] in [[Max Scheler|Schelerja]]) je Wojtylo postopoma privedel do prvega večjega izvirnega dela, ''Ljubezen in odgovornost'' (1960), tri leta, preden je bil imenovan za [[Krakov|krakovskega]] [[Nadškof|nadškofa]]. V njej razmišlja o strukturi človeške ljubezni, v kateri skuša z vidika personalizma in [[Fenomenologija|fenomenologije]] preoblikovati okvir klasične [[Aristotelizem|aristotelsko-]][[Tomizem|tomistične]] filozofije v novo antropološko sintezo.
 
==== Personalistično načelo in vrednost ====
<blockquote>"Oseba je vrsta bitja, do katere ustrezen in zrel odnos je samo ljubezen."<ref>Wojtyla (2013), ''Love and Responsibility,'' str. 26.</ref></blockquote>Tako se glasi njegovo ''personalistično načelo'', kot ga sam imenuje, in zajema tudi spoštovanje in pravičnost, ki sta postavljena nad naravno težnjo po užitku oz. videnje osebe zgolj kot sredstvo za dosego tega užitka.