Kromatografija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m →Afinitetna kromatografija: np, --škrbinska oznaka |
||
Vrstica 79:
Afinitetna kromatografija temelji na selektivnih nekovalentnih interakcijah med analitom in specifičnimi molekulami. Je zelo specifična metoda, ampak ne zelo robustna. Pogosto se uporablja v biokemiji pri čiščenju proteinov povezanih z <nowiki>''</nowiki>tagi<nowiki>''</nowiki>. Ti fuzijski proteini so označeni s spojinami kot so His-tag, biotini ali antigeni, ki se specifično vežejo na stacionarno fazo. Po očiščenju, se nekateri <nowiki>''</nowiki>tagi<nowiki>''</nowiki> običajno odstranijo in dobimo čist protein.
Afinitetna kromatografija velikokrat izkorišča biomulekolsko afiniteto do kovin (Zn,Cu,Fe,...). Kolone so pogosto ročno pripravljene. Tradicionalne afinitetne kolone se uporabljajo kot preperativen korak pri odstranjevanju neželjenih [[Biomolekula|biomolekul]].
Obstajajo pa tudi HPLC tehnike, ki izkoriščajo lastnosti afinitetne kromatografije. Imobilizirana kovinska afinitetna kromatografija (IMAC) je uporabna pri ločevanju omenjenih molekul, glede na relativno afiniteto do kovine. Pogosto se kolone pri tej kromatografijski tehniki lahko napolnijo z različnimi kovinami, pri čemer nastane kolona s ciljno afiniteto.
Vrstica 93:
Ta tehnika ločuje delce glede na njihovo velikost. Manjše molekule so sposobne prehajati pore medija in se zaradi tega ujamejo in odstranijo iz toka mobilne faze. Povprečen čas zadrževanja teh molekul v porah je odvisen od efektivne velikosti molekule. Molekule, ki so po velikosti večje kot je povprečna velikost por, pa se sploh ne ujamje in se prve izločijo z mobilno fazo.Tehnika ima nizko resolucijo in se predvsem uporablja za zadnji korak pri očiščenju. Uporabna je tudi za ugotavljanje terciarne in kvartarne strukture očiščenih proteinov, predvsem zaradi tega, ker se lahko izvaja pri naravnih topnostnih pogojih.
Če je mobilna faza vodna raztopina, govorimo o gelski filtraciji, če pa je mobilna faza organsko topilo, potem govorimo o gelski permeaciji, ki je poznana tudi po imenom Expanded bed adsorption (EBA) chromatographic separation.
[[Kategorija:Kemijska patologija]]
[[Kategorija:Kromatografija|*]]
| |||