Teorija kaosa: Razlika med redakcijama

 

'''Teoríja káosa''' je področje študija v [[matematika|matematiki]], ki se uporablja v več disciplinah, kot so [[meteorologija]], [[sociologija]], [[inženirstvo]], [[ekonomija]], [[biologija]] in [[filozofija]]. Teorija [[kaos]]a proučuje obnašanje [[dinamični sistem|dinamičnih sistemov]], ki so zelo občutljivi na začetne pogoje – pogosto se kot primer navaja »[[metuljev učinek]]«. Majhne razlike v začetnih pogojih (kot so tiste pri zaokroževanju pri računanju) ustvarijo veliko razliko v obnašanju takšnih dinamičnih sistemov, kar na splošno vodi v nezmožnost dolgoročnega napovedovanja.<ref>{{harvnb|Kellert|1993}}.</ref> To se zgodi kljub temu, da so ti [[deterministični sistem|sistemi deterministični]], kar pomeni, da je njihovo obnašanje v prihodnosti določeno s svojimi začetnimi pogoji, brez vključenih naključnih elementov.<ref>{{harvnb|Kellert|1993|p=56}}</ref> Z drugimi besedami, deterministična narava teh sistemov jih ne naredi predvidljive.<ref>{{harvnb|Kellert|1993|p=62}}</ref><ref name="WerndlCharlotte">{{harvnb| Werndl|2009}}.</ref>

== Edward Norton Lorenz ==

 

Ameriški matematik in meteorolog [[Edward Norton Lorenz]] je uspel z računalnikom ujeti časovno spreminjanje [[vzorec|vzorcev]] v [[ozračje|ozračju]]. Pri računalniški simulaciji [[vreme]]na je prišel do spoznanja, da lahko že malenkostna sprememba v gibanju zraka danes povzroči bistveno razliko v napovedi vremena čez nekaj tednov. To ugotovitev je na predavanju leta 1972 slikovito povzel v vprašanju: »Ali lahko utrip metuljevih kril v Braziliji sproži tornado v Teksasu?« Od takrat naprej veliki občutljivosti za minimalne spremembe začetnih pogojev povsem determinističnega sistema priljubljeno rečemo »metuljev pojav«, področju znanosti, ki se ukvarja s takšnimi sistemi, pa teorija kaosa.