France Bezlaj: Razlika med redakcijama

''Oris slovenskega knjižnega izgovora''. Zaposlen je bil do leta 1950 kot profesor na bežigrajski gimnaziji, nato pa kot lektor češkega jezika na FF v Ljubljani. Od leta 1955 je bil znanstveni sodelavec (zunanji že od 1949) in od leta 1958 znan. svetnik na Inštitutu za slovenski jezik [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]], kjer je utemeljil in do smrti vodil etimološko-onomastično sekcijo, 1972 tudi delavnico (od 1975 komisijo) za historične slovarje slovenskega jezika (vodil jo je do 1987, kasneje je prerasla v sekcijo za zgodovino slov. jezika na istem inštitutu). Med letoma 1958 in 1981 je bil (od 1963 redni) [[profesor]] za primerjalno slovansko jezikoslovje na FF v Ljubljani (predaval ga je že v letnem semestru 1956); v začetku 60. let je kot prodekan FF in predstojnik katedre za primerjalno slovansko jezikoslovje zasnoval tudi istoimensko študijsko smer na Oddelku za slovanske jezike in književnosti.

 

 

Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1969 državno odličje red zaslug za narod z zlato zvezdo. Leta 1964 je postal redni član SAZU, leta 1973 dopisni član Akademije znanosti in umetnosti (ANU) BiH, leta 1983 tudi član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (zdaj HAZU) v Zagrebu ter leta 1992 še obnovljene Poljske akademije znanosti in umetnosti (PAU) v Krakovu. Leta 1981 je bil imenovan za zaslužnega profesorja, leta 1991 pa postal tudi častni doktor Univerze v Ljubljani.