Teofanija: Razlika med redakcijama

Nova katoliška enciklopedija je navedla primere, kot sta Gen 3,8 in nadaljnji Gen 16,7-14. <ref>Nachschlagewerk der Katholischen Universität von Amerika, 2001.</ref> To je prvotno angel, ki se prikaže Hagari. V nadaljevanju pa je rečeno, da ji je Bog govoril neposredno, da je videla in izkusila Boga ({{bibl|1 MojzesMz 16:,13}}). Drug primer je {{bibl|1 MojzesMz 22: ,11-15}}, upodobitev Gospodovega angela (ne samega Boga), ki govori z Abrahamom. Kljub temu pa angel v predstavitvi uporablja božje besede v prvi osebi ({{bibl|1 MojzesMz 22:12b,12}}). Čeprav se angeli pojavljajo v obeh primerih, Bog govori skozi njih. S tem postanejo manifestacija Boga. Primerjaj Mojzesa in goreč grm. Prvotno je Mojzes videl angela v grmu, vendar je govoril neposredno z Bogom ({{bibl|2 MojzesMz 3}}).

Po evangelijih in krščanski tradiciji je Jezus Kristus viden kot utelešeni Božji Sin (Janez{{bibl|Jn 1:,14}}). Vendar pa Nova katoliška enciklopedija navaja nekatere teofanije v evangelijih, kot sta Marko{{bibl|Mr 1: ,9-11}} in Luka{{bibl|Lk 9: ,28-36}}, ki pripovedujeta o krstu in preobrazbi Jezusa Kristusa. Čeprav so njegovi učenci v svojem življenju smatrali Jezusa Kristusa za Božjo manifestacijo, bi o teofaniji govorili le, če bi se pokazal njegov božanski sijaj in moč in ne, kot jo imajo evangeliji, njegova človečnost bi bila zakrita. Tradicionalne analize teh odlomkov so krščanske znanstvenike pripeljale do stališča, da so teofanije jasen Božja prikaz človeku in kažejo, da se ljudje nedvoumno zavedajo Božje prisotnosti.

Škof [[Evzebij iz CezarejeCezarejski]], ki je živel v 4. stoletju, je napisal knjigo z naslovom ''Teofanija'', ki se nanaša na Kristusovo inkarnacijo.

Ker je [[hinduizem]] pogosto razumljen kot politeistični ali panteistični, ima tukaj teofanija drugačen pomen kot v judovstvu ali krščanstvu. Najbolj znana teofanija v vzhodnih tradicijah je v Bhagavad Giti, delu [[Mahabharata|Mahabharate]]. V Gitiju slavni bojevnik Arjuna Krišna prosi za razkritje svoje prave oblike, potem ko je Arjuna iz Krišne dobil več učnih lekcij na bojišču Kurukšetra. Apel k razodetju kaže, da je Krišna nad smrtnim. V glavnem delu XI poglavja se Krišna strinja in Arjuni daje duhovno vizijo, ki mu omogoča, da vidi Krišno v resnični, grozljivi in osupljivi obliki. To teorijo je Robert Oppenheimer citiral kot priče prvega preizkusa atomske bombe: »Zdaj postajam smrt, uničevalec svetov« ("Now I am become Death, the destroyer of worlds"). Odlomek, ki ga je Oppenheimer napačno prevedel, v izvirnem prevodu pomeni: »Čas, ki je uničil ves svet, se zdi, da odvzema ljudi« (Bhagavad Gita, poglavje 11/32