Grad Lož: Razlika med redakcijama

Grad Lož so sredi [[12. stoletje|12. stoletja]] pozidali [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]], ki so ga dali v fevd grofom [[Vovbržani|Vovbrškim]]. Grad in gospostvo se v listinah omenja pod naslednjimi imeni: Los, Lous, Lose, Losch. Za njimi so ga imeli v fevdu njihovi sorodniki [[Grofje Strmški|grofje Strmški]] iz Strmca na Koroškem. Leta 1244 se je patriarhuprišlo zaradido viška finančne zagate Vovbržanov, posrečiloki pridobitiso jo reševali s posojili pri Ortenburških, zato je patriarh Bertold tega leta odvzel Ulriku Strmškemu gospostvo Lož z vsemvsemi pripadajočimi ministeriali in pravicami ter prevzel neposredno pripadajočimoblast. Leta 1269 je omenjen prvi loški gastald ali upravitelj. Njegove funkcije so bile gospodarsko-upravne, nadzorne in sodne. Posebej je bil odgovoren za pravilno pobiranje dajatev in davščin. Po letu 1296 seso kmalugastalde pojavijozamenjali glavarji oziroma kapitani.

Med letoma 1306 in 1308 je Lož protipravno zasedel goriški grof Henrik, in ga vrnil šele leta 1319, nato ga je patriarh leta 1321 podelil v fevd kranjskemu deželnemu glavarju grofu Majnhardu Ortenburškemu, ki ga je po smrti zapustil sinu Hermanu III. Slednji ga je vrnil patriarhu šele 1335. Leta 1341 je bil oglejski glavar v Ložu Ditrik Werdenstainski, sin Izolde Snežniške. Leta 1342 je patriarh podelil grad v Ložu z vsemi pravicami in sodstvom v fevd Hermanu, in Juriju Werdenstainu. TaBratje paWerdenstainski jeso še istega leta prodalprodali grad Lož z odvetništvom in deželskim sodiščem Ortenburžanom. Po uboju patriarha Bertranda leta 1350, so loško gospostvo dobili [[Habsburžani]] in ga imeli v lasti do leta 1366. Tega leta je oglejski patriarh Lož podelil svojemu zavezniku goriškemu grofu Henriku, ta pa ga je leta 1368 podelil Janezu Šteberškemu, ki je postal zaveznik patriarha Markvarda. Patriarh je podelil Ortenburškemu grofu Frideriku v fevd gradove [[Ortneški grad|Ortnek]], Poljane, [[Grad Kostel|Kostel]] in [[Grad Čušperk|Čušperk]], loškega gradu pa med te darove ni hotel vključiti. Vseeno pa so si [[Ortenburžani]] tudi nad Ložem lastili skoraj popolno oblast tudi, ko ga je posedovala rodbina von der Dürr (1390-1410).

Po letu 1418 je grad Lož z gospostvom z dedovanjem pripadel v last [[Celjski grofje|Celjskih grofov]] vse do leta 1456, ko je rod izumrl. Patriarh Ludvik von Teck je leta 1425 formalno podelil gospostvo Lož v fevd grofu Hermanu II. Celjskemu. V vojni med Celjani in Habsburžani so slednji napadli trg Lož, ki so ga v drugem naskoku sicer zavzeli, ne pa tudi gradu. V last Habsburžanom loško gospostvo ponovno pride torej leta 1456, ko ga v zakup dobi Martin Snitzenpawmer, ki ga je že imel v zakupu že v času Celjanov. Za njim je leta 1460 postal loški zakupnik Herman Ravbar. Tržaški škof Antonio de Goppo je leta 1461 vso zakupnino od Ravbarja odkupil. Naslednji zakupnikiLeta loškega1528, gospostvav sočasu biliko gospodjeje Hallerjibil inLož potemzastavno gradiščanigospostvo, Coraduzzije bil sestavljen urbar. Iz njega izhaja, da je gospostvo obsegalo 66 kmetij v vaseh Babno polje, Vrh, Podgora, Iga vas, Viševek, Podcerkev, Nadlesk, Knežja njiva, Markovec, Otok, Gornje jezero, Laze, Goročica, Martinjak, Bloke, Studeno, Marof, Nova vas, Hudi vrh, Landol, Grobišče in Klance.

V drugi polovici [[16. stoletje|16. stoletjastoletju]] in v začetku [[17. stoletje|17. stoletja]] so imeli grad Lož in loško gospostvo v zakupu naslednji gospodje: Erazem Borše, brata Krištof in Franc Moscon, pa Gašper Herbst leta 1521, Janez Gall leta 1532, Volbenk Lamberg in za njim njegova vdova Uršula leta 1565, od leta 1574 Karel Jurij pl. Hoffer, Erazemnato Borše,oče Franc Šajer,in bratasin KrištofErazem inScheyerja Francleta Moškon1584 in 1595. ZadnjiLož je bil zastavno gospostvo do leta 1613, ko ga je zadnji loški zakupnik Volf Paradeiser kupil. Leta 1627 ga je bilprodal Wolfzetu Paradeiserbaronu Rafaelu Coraduzziju. Leta 1635 je grad Lož in loško gospostvo ter graščino Snežnik kupil knez Janez Anton Eggenberg in sedež loškega gospostva prenesel na [[grad Snežnik]], grad Lož pa pustil propadanju. Leta 1669 je gospoščine Lož, Snežnik in Postojno kupil grof Janez Vajkard Turjaški (Auersperg). Grad Lož je potem kmalu dokončno propadel v današnje razvaline, ki jih domačini imenujejo tudi Pusti grad.