Potresna varnost v Sloveniji: Razlika med redakcijama

[[Slovenija]] leži na potresno dejavnem območju. Slovenijo je v preteklosti doletelo več močnih [[Potres|potresov]], med njimi pa so bila obdobja relativne odsotnosti občutne potresne dejavnosti. Okoli tretina prebivalcev Slovenije živi na območjih, ki jih lahko prizadane močan rušilni potres. Do leta 1964 v Sloveniji praktično ni bilo veljavnih predpisov o potresno varni gradnji; prvi so bili uveljavljeni tega leta, novejši leta 1981, najsodobnejši pa so obvezni za vse zgradbe od leta 2008. Stavb, ki so oporečne s stališča potresne varnosti, je v Sloveniji okoli 12 % oz. okoli 60.000, v njih pa biva pribljižnopribližno vsak osmi prebivalec. Najbolj potresno ranljivo območje države je Ljubljanska regija. Med potresno ogrožene stavbe spadajo tudi zgradbe v javni lasti, med katerimi je več deset šol. Protipotresno prenovo pri stavbah v zasebni lasti ovira zahteva soglasje vseh lastnikov stavbe. Problematične so nezakonite gradnje, pri katerih se ob izgradnji varnostnih predpisov ni upoštevalo. Hujši potres bi lahko v Sloveniji povzročil več milijard evrov škode in več sto smrtnih žrtev. Za protipotresno prenovo vseh stavb v Sloveniji bi bilo treba tekom 30 let vsako leto nameniti več sto milijonov evrov sredstev. Nuklearna[[Jedrska elektrarna Krško]] glede na dosedanjo stopnjo potresne aktivnosti v regiji ni potresno ogrožena.

Prve smernice za potresnovarno gradnjo so nastale po [[Ljubljanski potres 1895|potresu leta 1895]] v Ljubljani.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Potres leta 1895 v Ljubljani|url=http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1895.html|website=www.arso.gov.si|accessdate=2021-01-05}}</ref> Do leta 1964 v Sloveniji praktično niso obstajali predpisi o potresno varni gradnji. Stavbe, ki so bile deloma ali v celoti zgrajene pred letom 1964, prestavljajo okoli 12 % karakterističnega državnega stanovanjskega fonda oz. okoli 60.000 stavb, v njih pa biva okoli 250.000 ljudi. Večina stavb, zgrajenih med koncem 2. svetovne vojne in letom 1964 je rezultat hitre in pomankljive gradnje s slabimi gradbenimi materiali.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Potres bi bil za Ljubljano prava katastrofa|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/potres-bi-bil-za-ljubljano-prava-katastrofa/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-04|language=sl-si}}</ref> Povod za uveljavitev prvih potresno-varnostnihpotresnovarnostnih predpisov je bil [[Potres v Skopju (1963)|potres v Skopju leta 1963]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Seizmolog Gosar: Ob tako močnem potresu bo popotresna dejavnost trajala še mesece|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/seizmolog-gosar-ob-tako-mocnem-potresu-bo-popotresna-dejavnost-trajala-se-mesece/547284|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-05|language=sl}}</ref> Predpisi, ki so stopili v veljavo leta 1964, stavbam zagotavljajo zgolj delno potresno varnost, ki ne ustreza sodobnim varnostnim standardom. Velika večina teh stavb, zgrajenih pred letom 1964, ni bila od izgradnje nikoli protipotresno ojačana.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Potresna odpornost stavb v Sloveniji|url=https://www.dnevnik.si/1042925792|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-05}}</ref>

Velik napredek v potresni varnosti v Sloveniji so predstavljali predpisi, ki so bili uveljavljeni leta 1981. Sodobni standardi Evrokod so v Sloveniji obvezni od leta 2008 dalje.<ref name=":4" /> Stavbe, grajene od leta 2008 dalje, so zato v Sloveniji visoko potresno odporne Slovenija je bila prva država, ki je začela uveljavljati evropski standard za potresno odporno projektiranje (Evrokod 8).<ref name=":1" />

Najmočnejši potres na območju slovenije se je zgodil [[Potres na Idrijskem 1511|26. marca 1511 z epicentrom v okolici Idrije]] in magnitudo 6,8, sledil pa mu je še močnejši sunek (magnitude več kot 7) z epidentrom v Italiji. Zaradi potresov je na območju Slovenije umrlo okoli 3.000 ljudi. Zaradi potresov so bili poškodovani ali uničeni številni slovenski gradovi (med drugim tudi [[Blejski grad]]), Idrijskiidrijski rudnik živega srebra pa je bil zaradi potresa neobratujoč še šest let.<ref>{{Navedi splet|title=Najhujši potres blizu Slovenije: utrgala se je gora|url=https://siol.net/novice/svet/najhujsi-potres-blizu-slovenije-utrgalo-je-goro-542414|website=siol.net|accessdate=2021-01-05|language=sl}}</ref>

Ljubljansko regijo je leta 14. aprila 1895 prizadel [[Ljubljanski potres 1895|potres]] magnitude 6,1. Največje učinke je potres dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in severno do Vodic. Največje poškodbe so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodic, manjše pa v radiju okoli 50 km. V Ljubljani je pod ruševinami (padajočimi dimniki, strešniki in stropi) umrlo sedem ljudi, v Vodicah pa trije. Nekaj ljudi je umrlo tudi med reševanjem. V potresu je bilo poškodovanih okoli 10 % zgradb, ki so bile posledično večinoma porušene. Zaradi potresa so bile uveljavljene prve smernice za potresnovarno gradnjo, v Ljubljani pa je začela obratovati prva potresna opazovalnica na območju Avstroavstro-Ogrskeogrske monarhije.<ref name=":6" />

[[Potres v Posočju 1976|Potres 6. maja 1976 v Posočju]] je na območju največ škode povzročil v Breginjskem kotu, Kobaridu in Tolminu; ponekod je 80% prebivalcev ostalo brez domov.<ref name=":3" />

Slovenija leži na zelo potresno dejavnem<ref name=":0" /> in nevarnem<ref name=":3" /> območju. Skoraj 34 % prebivalcev Slovenije živi na območjih, kjer obstaja nevarnost močnih rušilnih potresov.<ref name=":5" /> Potresno ogroženih je med 20.000 in 56.000 objektov.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/inspektor/v-sloveniji-potresno-ogrozenih-od-20-tisoc-do-56-tisoc-objektov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-05}}</ref>

=== NuklearnaJedrska elektrarna Krško ===

Potresna odpornost Nuklearne[[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]] (NEK) bistveno presega odpornost klasičnih zgradb in presega potresne obremenitve, ki jih je moč pričakovati glede na dotedanje potrese v regiji. NEK je bila že ob prvotni gradnji zasnovana s ciljem potresne varnosti. NEK se prav tako protipotresno vzdržuje in dopolnjuje. NEK je bila načrtovana za nemoteno delovanje med potresi magnitude najmanj 5 in varno zaustavitev ob potresih magnitude najmanj 7, z različnimi izboljšavami pa je danes zagotovljena varna zaustavitev ob potresih najmanj magnitude 8. Primerljivo grajene jedrske elektrarne v tujini so ob potresih dokazale visoko stopnjo protipotresne varnosti. NEK se pri močnejših potresih avtomatsko zaustavi, pri šibkejših pa nadaljuje z neprekinjenim delovanjem. Po potresnih zaustavitvah se pred vnovično priključitvijo opravljajo varnostni pregledi.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krška nuklearka v varnem stanju, ponovni zagon načrtujejo v 24 urah|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/krska-nuklerka-zaradi-potresa-zaustavljena/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-05|language=sl-si}}</ref>