Grad Rihemberk: razlika med redakcijama

dodanih 2.743 zlogov ,  pred 8 meseci
Grad je konec 12. stoletja kot romanski, obodni grad zgradil goriški ministerial s Tirolskega, vitez Ulrik I. Rihemberški, ki ga je [[Goriški grofje|Goriški grof]] zamenjal za sina in hčer ministeriala Markvarda z Bleda. Rihemberški gospodje kot prvotni posestniki grajske stavbe so v virih izpričani od 1118 dalje (Oton de Rifenberch). Grad je v zgodovinskih virih izrecno omenjen leta 1230.
 
Leta 1238 je na sklenjeni sporazum, s katerim sta patriarh Bertold in goriški grof [[Majnhard I.]] sklenila zavezništvo, naperjeno proti mestu Kopru, prisegel Ulrik I. z Rihemberka, ministerial grofa. Listina iz leta 1249 priča, da sta se Vošalk II. Devinski in Ulrik I. Rihemberški dogovorila o medsebojni poroki njunih otrok. V vojni med patriarhom in Goriškimi grofi 1267/69 so so bili na goriški strani za sklenitev premirja pooblaščeni med drugim Konrad I. in Volker z Rihemberka, Hugo Devinski ter njegov sorodnik Kono iz Momjana. Leta 1330 v listinah zasledimo viteza Konrada II. Rihemberškega. Ulrik IV. Rihemberški je leta 1348 pomagal Koprčanom v uporu proti Benečanom, ki so zato zanj terjali smrtno kazen.
Leta 1371 je rodbina Rihemberških izumrla in grad je prešel v last [[Goriški grofje|Goriških grofov]], ki so ga upravljali nadaljnjih 130 let. Tako so na gradu gospodovali številni zakupniki in zastavni lastniki, med njimi Thurni. Leta 1386 ga je podedovala Katarina Goriška, poročena z bavarskim vojvodo Janezom II. Leta 1393 pa so ga goriški grofje od Bavarcev odkupili. Leta 1508 so grad začasno zasedli Benečani. Po tem ga je dobil v fevd Janez pl. Neuhaus. Po letu 1500 so grad in posest podedovali [[Habsburžani]].
 
 
'''Ulrik V. Rihemberški''' je nato leta 1356 sklenil pogodbo z Benečani, da jim bo s 60 oklepnimi konjeniki služil v Istri, na Krasu ali v Furlaniji. Goriški vazal Ulrik V. Rihemberški se potem omenja v mirovni pogodbi med Ogrskim kraljem in Benečani z dne 18. februarja 1358 kot zaveznik Benečanov. Ulrik V. Rihemberški, je bil takrat eden od najuglednejših goriških ministerialov, ki pa je deloval skoraj neodvisno in se kot kondotjer udinjal tako Goriškim kot Habsburžanom in Benečanom. V Istri je Benečanom ponujal v odkup gradova Pietrapelosa in Grožnjan, kjer je imel rodbinske pravice. V tem času sta delovala brata Ulrik V. in bratranec Hugo II. Rihemberška, ki sta si polastila 37 kmetij pri Komnu, ki so spadala v oglejsko gospostvo Postojna. Leta 1365 je Ulrik V. Rihemberški predal svoje štiri gradove, goriške fevde – Rihemberk, Dornberk ter koroška Waidegg in Rauchenstein – avstrijskemu vojvodi Rudolfu IV. in jih od njega prejel nazaj v fevd. V vojni, ki je sledila, je te gradove Ulrik izgubil, in so jih goriški še istega leta 1366 podelili Ulrikovima sinovoma in bratrancu Hugu II., ki pa je tudi prišel v spor z Majnhardom Goriškim. Hugo II. Rihemberški je kmalu, v letu 1368 umrl, Ulrik V. pa se je uspel pomiriti z Majnhardom, ki mu je vrnil posesti njegovih gradov. V naslednjih letih se je Ulrik udejstvoval v Istri, kjer je bil leta 1371 celo gravar (marchio) oglejskih istrskih posesti. Ulrik V. Rihemberški je umrl leta 1372 brez moških potomcev, zato so glavni goriški fevdi vključno z matičnim gradom Rihemberkom pripadli drugim dedičem.
 
Goriški grof Majnhard VII. je umrl leta 1385. Majnhardova hči, poročena z bavarskim vojvodo Janezom Wittelsbachom, je na podlagi svoje poročne pogodbe zahtevala tretjino goriške dediščine. Naslednjega leta je prišlo do delitve in Bavarski vojvoda in Katarina Goriška sta dobila med drugim grad in gospostvo Rihemberk. Vendar so Rihemberk Goriški dobili še pred letom 1390 nazaj v zastavo.
 
 
Leta 13711372 je rodbina Rihemberških izumrla in grad je prešel v last [[Goriški grofje|Goriških grofov]], ki so ga upravljali nadaljnjih 130 let. Tako so na gradu gospodovali številni zakupniki in zastavni lastniki, med njimi Thurni. Leta 1386 ga je podedovala Katarina Goriška, poročena z bavarskim vojvodo Janezom II. Leta 1393 pa so ga goriški grofje od Bavarcev odkupili. Leta 1508 so grad začasno zasedli Benečani. Po tem ga je dobil v fevd Janez pl. Neuhaus. Po letu 1500 so grad in posest podedovali [[Habsburžani]].
 
Rihemberk je bil v letih protestantizma, poleg Gorice, eden najmočnejših centrov nove vere na tem območju. Vplivne in močne protestantske družine in posamezniki se v Rihemberku omenjajo v letih od 1560 do 1595. V času [[Tolminski punt|tolminskega punta]] se je tudi v Rihemberku razplamtel močan kmečki upor (1713).
4.347

urejanj