Novi klošter: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jurij5 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Jurij5 (pogovor | prispevki)
vsebina in citiranje
Vrstica 20:
}}
 
'''Novi klošter''' (nemško ''Neukloster'') je nekdanji [[Dominikanci|dominikanski]] [[samostan]] v [[Založe|Založah pri Polzeli]], ki ga je sredi 15. stoletja dal zgraditi [[Friderik II. Celjski]].
 
Samostan je imel pestro zgodovino, saj so ga kmalu po ustanovitvi zavzeli [[Turški vpadi|Turki]], napadli [[Kmečki upori na Slovenskem|kmetje]], služil je kot [[Fortifikacija|utrdba]] in [[noviciat]], velik del poslopja pa je poškodoval požar.
Zgodovina Novega kloštra je tesno povezana s [[Celje|Celjani]], saj ga je leta 1453 dal zgraditi [[Friderik II. Celjski]], ki je samostan in cerkev skupaj z bližnjimi posestmi podaril [[Dominikanci|dominikanskemu redu]]. Novi klošter so 1479 napadli in zavzeli [[Turki]], po obnovi pa je v 16. stoletju z [[Obrambni zid|obrambnim zidom]] in [[Obrambni jarek|jarkom]] služil kot [[Fortifikacija|utrdba]]. 1635 so ga zasedli in izropali sosednji kmetje, 1745 pa ga je po streli močno poškodoval požar, ki je uničil cerkev in večino samostanskih poslopij. V naslednjih letih je bil obnovljen in do leta 1796 je v njem delovala osnovna šola.
 
S cesarskim dekretom [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] 1787 je bil samostan razpuščen. Kasnejši lastniki so ga večkrat prezidali in mu prvotno podobo precej spremenili. Današnji [[Neogotika|novogotski]] in graščinski videz je iz prve polovice 19. stoletja.

V zasebni lasti je ostal do časa med obema vojnama, ko je bil njegov lastnik [[Oto Parin]]. Njegov sin [[Paul Parin|Paul]] ([[:en:Paul Parin|Paul Parin]]), ki je na dvorcu preživel mlada leta, se je v [[Švica|Švici]] uveljavil kot kirurg, psihoanalitik in pisatelj. Svoje spomine na mladostnanje je opisal v knjigah ''Karakul'' in ''Zanesljiva znamenja spreminjanja''.
 
Po drugi svetovni vojni je del poslopja služil stanovanjskim namenom, sicer pa je bila zgradba prepuščena propadanju. Od leta 2010 ga postopoma obnavlja novi lastnik, [[Zavod Tromostovje]]. Kot konferenčni center služi družabnim, kulturno izobraževalnim in duhovnim dejavnostim.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/novo-zivljenje-za-novi-kloster-pri-polzeli/270001|title= Novo življenje za Novi klošter pri Polzeli|accessdate= 11. 1. 2020|date= 6. 11. 2011 }}</ref>
 
==Zgodovina==
Zgodovina Novega kloštra je tesno povezana s [[Celje|Celjani]], saj ga je leta 1453 dal postaviti Friderik II. Celjski, ki je samostan in cerkev skupaj z bližnjimi posestmi podaril [[Dominikanci|dominikanskemu redu]].
 
Novi klošter so 1479 napadli in zavzeli [[Turki]]. Pri tem so bili trije menihi, vključno s [[Prior|priorjem]], zasužnjeni in eden ubit. Bogoslužne prostore so oskrunili, številne svete podobe in kipe pa razbili. Samostan je bil nekaj let nato opuščen. Konec 15. stoletja je oglejski generalni vikar onečaščen oltar znova posvetil in pozval vernike, naj pomagajo pri utrditvi samostana in varovanju pred novim napadom.<ref>Kovačič, Franc (1928), ''Zgodovina Lavantinske škofije,'' str. 133–34.</ref>
 
Po obnovi je v 16. stoletju z [[Obrambni zid|obrambnim zidom]] in [[Obrambni jarek|jarkom]] služil kot [[Fortifikacija|utrdba]], a se je zaradi ponovnih napadov in visokih dajatev znašel v gmotni stiski, ki jih je kasneje rešila podpora [[Deželni stanovi|deželnih stanov]]. Na samostansko življenje in disciplino je [[protestantizem]] vplival negativno, čeprav do večjih odpadov ni prišlo.<ref>Kovačič, Franc (1928), ''Zgodovina Lavantinske škofije,'' str. 260.</ref> Vizitacija iz 1593 poroča, da samostan »bratje in njihovi služabniki varujejo kot utrdbo« in da »bratje živijo hudo svobodno.«<ref>{{Navedi splet|url=http://zupnija-polzela.rkc.si/upload/ZGODOVINA/kronologija_ex.htm|title=Kronološki pregled|date=|accessdate=13. 1. 2021|website=Župnija Polzela|publisher=|last=|first=}}</ref>
 
Leta 1635 so ga zasedli in izropali sosednji kmetje, ki so se dominikancem uprli zaradi dajatev in tlake.<ref>Orožen, Ignacij (1880), ''Das Bisthum und die Diözese Lavant,'' str. 514.</ref> V začetku 17. stoletja in času [[Protireformacija|katoliške prenove]] je imela dominikanska redovna provinca v Novem kloštru svoj noviciat. Redovniki so obnavljali ljudsko pobožnost in ustanavljali [[rožnovenske bratovščine]]. Sredi 18. stoletja ga je po streli močno poškodoval požar, ki je uničil zvonik in del cerkve Naše ljube Gospe in večji del samostanskega poslopja.<ref>Orožen, Ignacij (1880), ''Das Bisthum und die Diözese Lavant,'' str. 525.</ref>
 
Z dvornim odlokom je bil 1789 samostan razpuščen, njegovo imetje, ki je po odbitju dolgov znašalo 90.736 goldinarjev, pa zaplenjeno. Nekateri redovniki in prior so odšli v [[Gradec]], drugi v [[Breže, Avstrija|Breže]] na Koroškem. Ohranil se je gotski kip Marije z Jezusom oz. sedeče Madone, ki se sedaj nahaja v cerkvi [[Šempeter v Savinjski dolini|sv. Petra v Savinjski dolini]], in orgle, ki se bile prenesene v [[Stranice]]. Številne knjige in umetniški predmeti so šli v tujino, zlasti v Gradec in na [[Dunaj]], ali bili izgubljeni.<ref>Kovačič, Franc (1928), ''Zgodovina Lavantinske škofije,'' str. 329.</ref> Po razpustitvi je izobraževanje okoliškega prebivalstva v samostanskih prostorih potekalo še naprej, vse do 1794, ko se je osnovna šola (trivialka) preselila na [[Polzela|Polzelo]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.osnovna-sola-polzela.si/wp-content/uploads/2012/03/OS_polzela_casovni_2016.pdf|title=110 let šole – časovni trak|date=|accessdate=13. 1. 2021|website=|publisher=Osnovna šola Polzela|last=|first=}}</ref>
 
Leta 1803 je prišel dekret, naj odpeljejo tri zvonove samostanske cerkve v [[Celje]]. Toda okoliški kmetje so se uprli in odvzem zvonov preprečili. Odpeljani so bili šele po tem, ko je okrožni komisar poslal 60 vojakov. Na več sto upornih kmetov, ki so vojake začeli obmetavati s kamni, so začeli streljati in en kmečki fant je pri tem umrl.<ref>Orožen, Ignacij (1880), ''Das Bisthum und die Diözese Lavant,'' str. 525–26.</ref>
 
Poslopje je bilo 1805 prodano civilnemu kupcu, Jakobu Brezicu. Naslednji lastnik, Josef Oesterlein, je dal 1826 samostansko cerkev podreti in namesto nje postaviti grajsko kapelo oz. cerkvico, ki pred samostanom stoji še danes. Z različnimi rušitvami in zidavami je samostanski kompleks spremenil v graščinskega.<ref>Orožen, Ignacij (1880), ''Das Bisthum und die Diözese Lavant,'' str. 537.</ref>
 
K samostanu je spadala tudi manjša cerkev sv. Dominika iz sredine 17. stoletja, ki se je nahajala severovzhodno od samostana na manjšem griču, a je bila po razpustitvi samostana prepuščena propadanju. Sliko svetnika hranijo v šempetrski župniji. Večjo obnovo je v graščino spremenjeni samostan doživel v drugi polovici 19. stoletja v lastništvu Ignacija Kurza, ko je poslopje dobilo nadstropno povezavo s cerkvijo in neogotski vogalni stolp.<ref>Curk, Jože, ''Gradbeni oris Novega kloštra in njegovega gospostva,'' str. 222.</ref>
 
== Glej tudi ==
 
* [[Celjski grofje]]
* [[Dominikanci]]
* [[Lavantinska škofija]]
 
==Sklic==
Vrstica 32 ⟶ 57:
 
==Viri in literatura==
* Jože Curk, Jože. [http://hdl.handle.net/11686/7724 Gradbeni oris Novega kloštra in njegovega gospostva.] ''Časopis za zgodovino in narodopisje'' 1936 (55/2): 217–225. {{COBISS|ID=769284}}
*Kovačič, Franc (1928). ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228–1928)''. Maribor: Lavantinski kn. šk. ordinariat.&nbsp;{{COBISS|ID=21179393}} {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CRYOXN4M}}
* Valerija Pukl idr. ''Monografija Polzele.'' Polzela, Občina, 2008. {{COBISS|ID=241106176}}
*Orožen, Ignacij (1880). ''Das Bisthum und die Diözese Lavant (Lavanter Diözesan Chronik)''. Cilli: J. Rakusch. {{COBISS|ID=30013441}} {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UK4JXIUC}}
* Valerija Pukl, Valerija idr. ''Monografija Polzele.'' Polzela, Občina, 2008. {{COBISS|ID=241106176}}
 
==Zunanje povezave==
* Janko Orožen, Janko. ''Gradovi in graščine v narodnem izročilu I: Novi klošter''. Celje: samozaložba, 1936. {{COBISS|ID=651009}} [[:s:sl:Novi klošter|Wikivir]].
* [http://zupnija-polzela.rkc.si/upload/ZGODOVINA/KMECKI_PUNT_N_K.htm Novi klošter - kmečki punt]. Župnija Polzela.
* [http://www.gradovi.net/grad/novi_kloster_samostan_dvorec Novi klošter (samostan/dvorec)]. Gradovi.net.