Secretum (Monaldi & Sorti): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 10:
| country = [[Nizozemska]]
| language = [[italijanščina]]
| series = sedem knjig po temle vrstnem redu: ''Imprimatur, Secretum, Veritas, Mysterium,
| genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[kriminalka]]<br>[[vojni roman]]
| publisher = Birlinn (angleška izdaja: Edinburgh, Škotska) <ref>{{cite web|url=https://birlinn.co.uk|title=Birlinn Publisher|publisher=Birlinn|date=1. januar 2021|accessdate=1. januar 2021}}</ref>
Vrstica 32:
''Imprimatur'' je bil preveden tudi v [[slovenščina|slovenščino]] pri založbi Učila International v Tržiču, prevedel Miro Bajt (ki je prevedel tudi ''»Secretum«'' in ''»Veritas«''.<ref>{{cite web|url=https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022|title=„Imprimatur”|publisher=Učila International|date=2009|accessdate=11. januar 2021}}</ref>
Imprimaturju je torej sledil nič manj napeti Secretum 2010<ref>Pri »Secretum«u je tendenciozen in zmoten podnaslov, češ da gre za »Drugi del trilogije o vatikanskih intrigah«. To je sicer res drugi del - ampak sedmeroknižja
=== Uspešnice med seboj kar tekmujejo ===
Vrstica 54:
Glede tega pravi Rita Monaldi: »Na trgu je veliko pustolovskih romanov, poučno-zgodovinskih pa ne. Zgodovina pa si zasluži, da si jo zapomnimo zlasti zato, ker nas uči, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ali da bi jih znali preprečiti; pomaga nam namreč razumeti, kaj je napačno in kam nas to lahko vodi. Najini romani so zgodovinski le v svoji preobleki; v resnici pa so vzgojni."
Celotno zgodbo sestavlja sedem romanov, katerih naslovi tvorijo latinski stavek ''»Imprimatur Secretum Veritas Mysterium Dissimulatio Unicum Opus«''; v prevodu bi to pomenilo: »Natisni Skrivnost Resnica Tajna Hinavščina Edinstvenost Delo«. To podaja vodilno misel teh romanov, kot jo razlagata pisatelja: »Natisne se lahko vsaka skrivnost, resnica je kljub temu tajna in nedosegljiva. Edina stvarnost ostaja hinavščina".
Najbolj očarljiv vidik njunega ustvarjanja je vzorno sodelovanje, ki se kaže v vseh predstavitvah njunih knjig; pa tudi pri odkrivanju izvirnih listin, zasebnih pisem, poročil in dopisovanja, ki ga hranijo evropski arhivi. Tako človek ne more ločiti, kar je našel ali napisal eden od zakoncev, ker vse delata skupno.
| |||